Bliža se čas počitnic, čas, ko se marsikatera družina odpravi na potovanje v tujino ali pa le na sproščujoče poležavanje ob morju. A ko se družini pridruži še dojenček, se načrti pogosto spremenijo. Nekateri starši si zato na počitnice z dojenčkom sploh ne upajo, medtem ko drugi z veseljem raziskujejo nove možnosti. Ključno je, da se starši dobro informirajo in pripravijo, saj lahko prvo srečanje dojenčka z morjem postane čudovita izkušnja za celo družino.
Prvi stik z vodo: kdaj je pravi čas?
Naravno okolje dojenčka pred rojstvom je vodno okolje, zato ni presenetljivo, da imajo dojenčki kopanje večinoma radi, saj so na vodo navajeni in v njej uživajo. A ko govorimo o kopanju v bazenu ali toplih morjih, je treba upoštevati starost dojenčka. Izkušene babice in patronažne sestre pogosto priporočajo, da se z dojenčkom odpravite na pot šele takrat, ko malček dopolni vsaj 3, 4 ali celo 6 mesecev. Vseeno pa je pomembno upoštevati tudi mnenja pediatrov.
Zdrav, donošen dojenček lahko gre s starši v bazen ali v toplo morje pri starosti od 3 do 6 mesecev. Pri tej starosti je namreč že sposoben nadzorovati položaj glavice, prav tako pa je že pozoren na dogajanje okoli sebe. Voda nudi ljudem prav posebno okolje, v katerem se lahko gibljemo na drugačne načine kot na kopnem. V njej lahko plavamo, se kopamo, potapljamo, lebdimo … Voda daje občutek prijetnosti in topline že iz maternice. Dojenčki imajo do približno prvega leta starosti omejen način gibanja, zato jim voda ponuja drugo dimenzijo gibanja. Otrok se lahko v vodi giblje, čeprav še ne hodi.
Smiselno je že dojenčka "učiti plavati", da spozna vodo kot novo okolje, v katerem se lahko sprosti, prilagaja na novo socialno okolje in uživa v svojevrstnem načinu gibanja. Zgodnji začetek plavanja je pomemben za celoten bio-psiho-socialen razvoj dojenčka. Prvi stik z vodo mora biti v domači kadi, v miru in v varnem domačem okolju.
Varnost na prvem mestu: kako zaščititi dojenčka pred soncem in vodo?
Ko se odločite za potovanje z dojenčkom, je varnost najpomembnejša. To velja tako za izpostavljenost soncu kot za kopanje v vodi.
Zaščita pred soncem:
Zavedati se morate, da sonce dojenčka ne sme nikoli opeči. Nekateri celo zagovarjajo stališče, da otrok prvih nekaj let življenja sploh ne sme biti izpostavljen močnim sončnim žarkom. Obvezna oprema za plažo so torej senčnik, šotorček in različna pokrivala, tanke majice s kratkimi rokavi in otroške plavalne plenice. Kar pa se tiče kreme za sončenje, je najbolj priporočljiva tista, ki je narejena prav za otroke in nudi visoko zaščito pred soncem, je brez vonja in brez konzervansov. Priporočljivo je, da izberete kakovostno sončno kremo z visokim zaščitnim faktorjem, primerno za dojenčke. Otroka namažite pol ure preden greste ven, in ga ponovno namažite vsake toliko časa. V prvem letu otrokove kože sicer ne smete mazati z izdelki za zaščito pred soncem, ko je otrok pod streho v senci, pa za zaščito zadostujejo lahka oblačila.
Dve uri naenkrat je popolnoma dovolj časa, ki ga je priporočljivo preživeti na plaži. V času kosila (med 12. in 16. uro) imejte čas počitka, saj je takrat sonce preveč intenzivno.
Varnost v vodi:
Pri kopanju v bazenu ali morju je ključnega pomena postopnost in zaupanje. Otrok se mora najprej počutiti varnega, opazovati vas in okolje okoli sebe. Če otrok joče in že ima strah, ga nikakor ne smete siliti v vodo.
Za najmlajše (dojenčke po 6. mesecu starosti) naj bo temperatura vode med 32°C in 33°C, voda pa redno pregledana in neoporečna. Priporočljivo je, da je kopališče mirno z malo kopalcev. Kopališče naj zagotavlja tudi dovolj svetlobe, da je dojenček v vodi dovolj aktiven. Zavedati se moramo, da se dojenčki ohlajajo hitreje kot odrasli, zato naj bo zadrževanje v morju kratkotrajno. Daljše zadrževanje v vodi pod 28°C lahko povzroči razna obolenja in zato dojenčka raje namakajte v topli vodi bazena ali močno zmanjšajte čas kopanja v morju.
Ko se boste odločili za kopanje na javnem kopališču, bodite zelo previdni! Najprej naj dojenček vodo občuti na stopalih, kasneje nogah, namaka naj roke, čofota in šele na koncu dojenčka v prsnem položaju počasi potopite v vodo do glave. Glavo načeloma izpuščamo pri močenju na bazenu, da se otroci ne ohlajajo prehitro. Otroka postopoma spodbujamo k potopu glave. Ko bo čas pravi, naj sam potopi glavo. V primeru, da otrok popije nekaj vode ali se nepričakovano potopi, sprejmite to kot pozitivno nezgodo. Vsekakor ne zganjajte panike, temveč se otroku nasmejte in ga pohvalite za novo izkušnjo ter ga stisnite k sebi.
Priporočena temperatura vode za otroško plavanje je od 32 do 34 stopinj. Za dojenčka je v prvem letu življenja morje še prehladno. Poleg tega je dojenčkova koža prepustna za različne bakterije. Pri malčku pa morajo starši najprej ugotoviti, ali je morje dovolj toplo zanj. Najprej mu previdno pomočite v vodo le roke in noge. Če se otrok kopa v morju, morate kožo po kopanju splakniti s sladko vodo, da z nje sperete sol. Če je morje plitvo, toplo in motno, verjetno vsebuje velike količine planktona, ki lahko povzroči močno draženje kože.
Če se boste odločili za potovanje z lastnim prevozom, je to za dojenčka najmanj stresna pot. Na pot se odpravite dovolj zgodaj, tako da ne boste potovali v največji vročini.
Dojenčki se naučijo plavati, preden lahko hodijo
Učenje plavanja: od prvih kapljic do samostojnega plavalca
Smiselno je že dojenčka od 6. meseca dalje "učiti plavati". Če mu omogočimo gibanje v vodi še preden shodi, se bo premikal v vodi s sonožnimi odrivi, ki so kasneje podobni prsnemu udarcu. V kolikor šele po dvanajstem mesecu starosti začnejo z "učenjem plavanja", se bodo po vodi premikali z gibi hoje, torej z izmeničnimi udarci (vrtenje kolesa). Zato bo malčke potrebno ponovno učiti prsnega udarca z nogami. Tega učenja so sposobni šele po tretjem letu starosti. Po dopolnjenem 4. letu starosti pa je realno, da bo otrok pravilno koordinirano plaval.
Kopanje v bazenu je priporočljivo pod strokovnim vodstvom, medtem ko naj bo kopanje v morju le za ohlajanje v vročih poletnih mesecih.
Kot pripomoček v bazenu in morju lahko uporabite Fredov plavalni obroč, v katerem bo otrok lahko plaval z vami. Gre za poseben plavalni obroč, ki je v zadnjem delu odprt in ima v notranjosti obroča trebušni del, na katerem otrok leži, pripet pa je z varnostnim pasom, da ne more zdrseti iz obroča. Fredov obroč omogoča mamicam tudi nekaj lastne rekreacije in sprostitve, saj lahko z obročem in otrokom skupaj zaplavajo. Poznamo tri Fredove plavalne obroče: rdeč, oranžen in rumen. Za najmlajše je primeren rdeč obroč, ki zagotavlja največjo stabilnost in varnost v vodi. Oranžen obroč je srednje velikosti z zmanjšanim vzgonom in stabilnostjo, kar omogoča večjo svobodo gibanja rok. V tem obdobju se utrjujejo sonožni udarci prsno in učijo zaveslaji - malček plava z žabjim gibanjem, spreminja smer plavanja, se obrača, je samostojen in sproščen v vodi. Uporablja se v obdobju od 2. do 6. leta. Rumen Fredov obroč je najmanjši obroč z najmanjšim vzgonom in stabilnostjo ter najmanjšim volumnom, ki omogoča največjo svobodo gibanja. Cilj, ki ga želimo doseči na tej stopnji je, da otrok avtomatizira gibanje udarcev in zaveslajev prsno, hkrati pa jih tudi koordinacijsko poveže. Ko je otrok sposoben preplavati daljšo razdaljo in spreminja smer z rumenim obročem brez, da bi se mu tehnika rušila, postopno zmanjšujemo volumen zraka v zunanjem delu obroča. Kasneje, ko je otrok pripravljen, izpustimo zrak še v preostalih delih obroča, da na koncu otrok plava s praznim obročem. Ko otrok doseže to stopnjo učenja, lahko sam skrbi za vzgon in opusti pripomoček, ko je sam na to pripravljen. Uporablja se predvidoma med 4. in 8. letom starosti.
V Sloveniji poteka pod okriljem Plavalne zveze Slovenije že uveljavljen program plavanja dojenčkov in malčkov, ki ga vodijo posebej usposobljeni učitelji plavanja. Priporočljivo je, da otroka spremlja oseba, ki jo otrok najbolj pozna, jo čuti, jo ima rad in ji zaupa. Opazili smo, da so dojenčki najbolj motivirani in sproščeni na vadbi, če so z njimi njihovi starši.
Priporočamo, da se pred udeležbo na vadbi posvetujete z zdravnikom. Starš se na vadbo pripravi tako, da nanjo pride z veseljem - in tudi otrok. Starši potrebujejo kopalke, plavalna kapa ni obvezna. Otroci potrebujejo Fredov plavalni obroč, ki ga lahko dobijo na tečaju ali pa ga starši sami kupijo za samostojno vadbo oziroma kopanje. Priporočamo tudi hlačke iz neoprena, ki niso obvezne, so pa zelo zaželene, saj ne prepuščajo izločenih tekočin in vzdržujejo toploto.
Kopanje doma: nega novorojenčka in dojenčka
Novorojenčka ni treba kopati vsak dan. Trikrat na teden, dokler vaš dojenček ne postane bolj gibčen, bo najbrž povsem dovolj. Prepogosto kopanje lahko izsuši njegovo kožo. Izberite čas, ko se vam ne bo mudilo in vas pri tem opravilu ne bo nihče motil. Nekateri starši se raje odločijo za jutranje kopeli, ko so njihovi dojenčki budni. Drugi imajo raje, da kopeli postanejo del večerne rutine umirjanja pred spanjem.
Za kopanje novorojenčka se priporoča uporaba gobice za umivanje vse dokler popkovina ne odpade - kar lahko traja teden ali dva. Pri novorojenčku še ne uporabljamo mila. Naravno milo lahko začnete uporabljati od približno 4 do 6 tednov, vendar pazite, da uporabite le malo, da ne poškodujete otrokove kože. Ko je vaš dojenček pripravljen na kopel, lahko uporabite plastično banjico ali umivalnik, ki ju podložite s čisto brisačo. Če potrebujete pripomočke za umivanje z gobico, kot sta kozarec z vodo za izpiranje in otroški šampon, si jih predhodno pripravite. Tako boste lahko z eno roko dojenčka ves čas varovali. Pogosto priporočamo približno 5 centimetrov tople - ne vroče - vode. Da bo dojenčku prijetno toplo, mu med umivanjem po telesu večkrat polijte toplo vodo. Nekatere raziskave kažejo, da lahko uporaba nekoliko večje količine vode - ki je je dovolj, da pokrije otrokove rame - otroka lahko pomirja in mu pomaga pri zmanjševanju izgube toplote.
Najbolje je uporabiti toplo vodo. Da preprečite opekline, nastavite termostat na grelniku vode pod 49°C. Pred kopanjem otroka vedno preverite temperaturo vode z roko (komolcem). Temperatura vode naj bo okrog 38°C. Če boste dojenčka trdno držali, se bo počutil udobno, prav tako pa bo v banjici ostal varen. Uporabite svojo nedominantno roko, da z njo podprete otrokovo glavo in vrat, z drugo pa pridržite dojenčkovo telo in ga počasi položite v vodo z nogami naprej. Še naprej podpirajte otrokovo glavo in hrbet kolikor je potrebno. Dojenčka slecite in ga zavijte v tetra pleničko. Počasi ga položite v vodo. Razgalite samo dele telesa, ki jih želite umiti v tistem trenutku, zato da otroka ne bo zeblo. Zmočite gobico, jo ožemite in otroku obrišite obrazek. Bodite posebno pozorni na gube pod rokami, za ušesi, okoli vratu in v pleničnem predelu. Če ima vaš novorojenček lase in imate občutek, da jih je potrebno umiti, to lahko storite. S prosto roko nežno vmasirajte kapljico blagega otroškega šampona v lasišče dojenčka. Večina novorojenčkov po kopeli ne potrebuje losjona. Če je njegova ali njena koža zelo suha, na suhe predele nanesite majhno količino neodišavljene naravne vlažilne kreme za dojenčke. Masaža lahko otroku dobro dene. Veliko kopalnih užitkov želimo!
Novorojenčka lahko kopate šele takrat, ko je popek povsem zaceljen, nekje med 2. in 3. tednom starosti. Prvič vam bo pri tem pomagala patronažna medicinska sestra. Otroka kopate v kopalni kadi (temperatura vode naj bo 37 stopinj Celzija) ali večjem umivalniku. Pri kopanju se izjemoma uporablja blago milo za umivanje delov telesa, ki so izpostavljeni zunanjemu vplivu okolja. Po kopanju novorojenčka (po potrebi) po pregibih in med kožnimi gubami namažemo z naravnim oljem. Otroka ne kopamo takoj po tem, ko je zaužil obrok, saj bi s tem lahko povzročili bljuvanje ter pospešeno odvajanje blata. Prav tako se je potrebno izogibati kopanju dojenčka, ko je lačen. Po kopanju lase počešemo s krtačko. Pomembno je skrbno izvajanje intimne nege, nege ustne votline in striženja nohtov na rokicah in nogicah. Nohte mu postrižemo enkrat tedensko oz. po potrebi. Uporabimo otroške škarje, ki imajo zaokroženo konico rezila. Na rokah nohte ostrižemo polkrožno, na nogah pa ravno.
Pomembno je, da starši pri pakiranju upoštevajo vse potrebe dojenčka. Ne pozabite na oblačila za zaščito pred soncem, plenice, vlažne robčke, brisače in plavalne pripomočke za dojenčka. Poskrbite, da boste imeli pri roki dovolj hrane za dojenčka in da bo ostal dobro hidriran. Poskusite ohraniti dnevno rutino dojenčka tudi med počitnicami, saj mu boste s tem pomagali pri prilagajanju na novo okolje. Morje je polno novih zvokov, vonjav in vizualnih dražljajev. Dovolite dojenčku, da raziskuje in se igra na obali, ob upoštevanju varnostnih ukrepov. S pravilno pripravo, zaščito pred soncem, primerno prehrano in upoštevanjem varnostnih ukrepov lahko starši zagotovijo brezskrbno uživanje na obali. Ne pozabite si vzeti čas za uživanje v trenutkih skupaj z dojenčkom, opazovanje morskih valov in ustvarjanje nepozabnih spominov.