Bruhanje ali polivanje pri dojenčkih je pogost pojav, ki lahko skrbi starše, zlasti če je količina izbljuvanega mleka opazna. Medtem ko se nekaterim staršem zdi, da dojenček izpljune vso hrano, ki jo zaužije, je v večini primerov to neškodljiv del razvoja, ki sčasoma izzveni. Vendar pa je pomembno razumeti vzroke, razlike med polivanjem in bruhanjem ter kdaj je potreben obisk zdravnika. Ta članek obravnava različne vidike tega pojava, od nežnega polivanja do izrazitejšega bruhanja v loku, ter ponuja praktične nasvete za obvladovanje.
Kaj je polivanje in kdaj je normalno?
Polivanje ali regurgitacija je nehoteno vračanje želodčne vsebine skozi usta, običajno brez sile in v blagi meri. Pojavlja se od rojstva do otrokovega prvega leta starosti in je najpogostejša prebavna težava dojenčkov. Pravzaprav polivajo vsi dojenčki, še posebej po obilnem obroku ali če hitro zamenjajo položaj. Vzrok za polivanje se največkrat skriva v nerazviti mišici zapiralki na spodnjem delu požiralnika. Ta mišica, ki je med želodcem in požiralnikom, je pri majhnih otrocih še prešibka, da bi omejila vstop hrane nazaj v požiralnik in proti ustom. Želodec dojenčka se še ne zna pravilno prazniti v črevesje, zato je treba počakati, da se prebavila do konca razvijejo.
Poleg slabšega delovanja mišice zapiralke je vzrok za polivanje tudi v dodatnem pritisku, ki ga občuti zaradi več različnih dejavnikov:
- PREHITRO ZAUŽITA PREVELIKA KOLIČINA HRANE: Med hranjenjem lahko dojenčki prehitro pojedo preveč hrane. Največkrat se to zgodi, ko ima mamica preveč mleka in je otrok tako lačen, da kar golta hrano. Pri tem lahko požre tudi zrak, kar povzroči bolj pogosto polivanje.
- MOTNJE MED HRANJENJEM: Različni dejavniki v okolici lahko zmotijo dojenčka med hranjenjem. Ta preneha z dojenjem, se ozira okoli in pogoltne večje količine zraka, kar vodi do polivanja.
- OBČUTLJIVOST NA DOLOČENO HRANO: Prehrana doječe mamice ali občutljivost otroka na kravje mleko sta lahko vzrok pogostega polivanja. V enem primeru je mamica, ki ne uživa mleka in mlečnih izdelkov, ugotovila, da se krči pri dojenčku zmanjšajo, ko poskusno uživa mleko brez laktoze.
Če otrok kljub polivanju dobro pridobiva na teži, nima bolečin (npr. izrazit jok na začetku hranjenja, hripavost, polivanje skozi nos ipd.), je njegova koža čista, mirno spi in ne kaže drugih znakov bolezni, potem to polivanje uvrščamo v normalno pričakovano polivanje dojenčka. Mejo postavimo pri pridobivanju na teži. Če otrok pridobiva na teži, je srečen pred hranjenjem, med njim in po njem, ter nima drugih simptomov slabega počutja, si lahko brez skrbi.
Razlika med polivanjem in bruhanjem
Veliko staršev zamenjuje polivanje z bruhanjem, vendar gre za dva popolnoma različna pojava. Medtem ko dojenček poliva brez napora in mu zaužito mleko teče iz ust, je pri bruhanju prisoten napor, saj se trebušne mišice močno krčijo, hrana pa se izloči v loku. Bruhanje skoraj nikoli ni samostojen pojav, ampak le simptom težav, s katerimi se spopada otrok.
Bruhanje v loku je lahko posledica nenehnega krčenja mišic trebušne prepone in dihalnih mišic. Če dojenček po vsakem obroku želodčno vsebino izbruha v loku, govorimo o gastroezofagealnem refluksu (GERB). Zanj je značilno, da gre želodčna vsebina nazaj v požiralnik in usta. Vzrokov je lahko več, od tega, da dojenček ne prenese kravjega mleka, do deformacije trebušne prepone ali nepravilnosti v želodčno-prebavnem traktu. Bruhanje v loku je pogostejše pri nedonošenčkih in dojenčkih z nizko telesno težo.
Kdaj je čas za obisk pediatra?
Čeprav je polivanje pogosto in običajno neškodljivo, obstajajo znaki, ki kažejo na morebitne težave in zahtevajo posvet z zdravnikom. Če se izkaže, da gre res za refluks, je dobra novica ta, da obstaja nekaj ukrepov, ki jih lahko preizkusite. Pediater vam bo v tem primeru lahko povedal več.
Znaki, ki kažejo na potrebo po obisku pediatra:
- Neustrezno pridobivanje na teži: Če otrok kljub polivanju ne pridobiva na teži ali celo izgublja, je nujen obisk pediatra. V enem dnevu ne morete opaziti sprememb, izboljšanje lahko opazite v tednu ali dveh, če ni posredi vnetje sluznice požiralnika.
- Bolečine ali nelagodje: Če polivanje spremlja izrazit jok, nemir med hranjenjem, kolcanje, kašljanje ali splošna prizadetost.
- Druge spremembe vedenja ali simptomi bolezni: Če otrok videti prizadet, zaspan, ima povišano telesno temperaturo, drisko, izgubo apetita, nenavadno gibanje vratu in brade, zvijanje hrbta, težave pri požiranju ali bruhanje, ki ga spremlja zatikanje hrane.
- Vztrajno bruhanje: Če dojenček bruha dvakrat zapovrstjo ali večkrat na dan, zlasti če ga spremljajo glavobol, vrtoglavica, vročina ali bolečine v trebuhu.
- Izguba telesne teže, nenavadno gibanje vratu in brade, zvijanje hrbta, težave pri požiranju, zavračanje hrane ali izguba apetita, bruhanje, zatikanje hrane, jokanje, razdražljivost ali splošna prizadetost.
V primeru, da otrok bruha v loku ali večkrat na dan, ga mora pregledati zdravnik. Če otrok ne pridobiva na telesni teži ali jo celo izgublja, je treba opraviti dodatne preiskave, na primer ultrazvok zgornjega dela trebušne votline ali rentgensko slikanje, da izključimo možnost morebitnih organskih vzrokov bruhanja - na primer zadebelitev želodčnega vratarja.
V primeru dvoma se je vedno dobro posvetovati s pediatrom ali patronažno sestro.
Kako podreti kupčka
Ukrepi za obvladovanje polivanja in refluksa
Če otrok kljub bruhanju dobro uspeva in pridobiva na teži, posebno zdravljenje običajno ni potrebno. Vendar pa obstajajo ukrepi, ki lahko pomagajo zmanjšati pogostost in količino polivanja:
- Pokončno hranjenje: Hranite dojenčka v bolj pokončnem položaju, tako da vam skorajda sedi v naročju, in ne v ležečem položaju. Pri tem pazite, da je ves prsni koš (ne le glava) višje od želodčka, enako velja za sedenje v stolčku. Če je preveč stisnjen (pokrčen) v pasu, je želodček stisnjen in učinka pokončne lege ni.
- Manjši obroki, pogosteje: Dojenček naj uživa manjše obroke večkrat na dan. Ne silite ga, da do konca spije stekleničko mleka. Novorojenčki se običajno hranijo po malo in pogosto.
- Redno podiranje kupčkov: Poskrbite za redno podiranje kupčkov po dojenju in med njim, da se izloči zrak v trebuščku. Nekateri dojenčki morajo podreti kupček že med hranjenjem, medtem ko so drugi čisto zadovoljni, če lahko popijejo vse mleko in kupček podrejo šele na koncu. Po končanem obroku imejte dojenčka vsaj še 15 minut v pokončnem položaju. To najlažje storite tako, da sedete, otrok pa počiva na vas. Lahko je obrnjen na trebušček ali pa leži na hrbtu.
- Dvig vzglavja: Nekoliko dvignite otrokovo ležišče (za 30 stopinj), da je glava višje od želodca. Ležišče dojenčka mora biti ravno in dvignjeno za 30 stopinj. Nikar pa ne podlagajte njegove glavice z vzglavnikom!
- Mirno okolje med hranjenjem: Poskusite dojiti v mirnem in sproščenem okolju, kjer ni motečih dejavnikov. To bo sprostilo dojenčka in bo tako bolj osredotočen na samo hranjenje.
- Previdno ravnanje po hranjenju: Po končanem obroku imejte dojenčka vsaj še 15 minut v pokončnem položaju.
- Prehranske prilagoditve: Za dodajanje uporabite Aptamil AR, torej formulo, namenjeno otrokom z refluksom. Ta formula pomaga zmanjševati število polivanj in intenzivnost polivanj. AR lahko dajemo pri vseh obrokih, pogosto pa so potem otroci zaprti. V takem primeru ga dajemo npr. 2-3x dnevno, druge obroke pa navadno adaptirano formulo. Mlečne formule z oznako AR imajo primerno sestavo za dietetsko uravnavanje pri dojenčkih, ki pogosto polivajo. Vendar je potrebna pazljivost! Hrana ne sme biti pregosta, saj se tako lahko upočasni prebava, nevarnost za polivanje pa še poveča. O pravilnem ukrepanju se posvetujte s svojim pediatrom.
- Preverjanje položaja hranjenja: Če hranite po steklenički, se prepričajte, da cucelj na steklenički ni zamašen. Prevelik cucelj lahko povzroči, da dojenček zaužije velike količine zraka.
- Pozornost na prehrano matere: Če mamica ne uživa mleka in mlečnih izdelkov, je morda vredno poskusiti z mlekom brez laktoze, če dojenček trpi za močnimi krči.
Dojenčkovo blato in znaki lakote
V zvezi s prebavo dojenčkov, je pomembno omeniti tudi odvajanje. Dojen otrok lahko kaka 7x dnevno ali pa le 1x tedensko in je vse normalno, dokler nima bolečin in težav zaradi nekakanja. Pri zaprtju mu lahko pomagate tako, da mu med kakanjem masirate trebušček ali mu na trebuh položite topel (ne vroč) termofor, da se bo lažje sprostil. Če je otrok hranjen izključno na AM in ne kaka več dni, je priporočljiv posvet z zdravnikom.
Znaki lakote pri dojenčkih so pomembni, da se izognemo prekomernemu hranjenju ali nezadostnemu vnosu hrane. Jok ponavadi pomeni, da je otrok že zelo lačen in se bo težko umiril ter se mirno nahranil. Zato predlagajo, da starši opazujejo naslednje znake lakote: dojenček se oblizuje, z usti in glavico išče dojko, svojo rokico potiska v usta, odpira usta, postaja razdražljiv. Ko otrok začne "vleči" prstke v usta, to ne pomeni nujno, da je lačen, lahko je to tudi znak radovednosti ali potrebe po sesanju.
Zanimivosti o polivanju
- Do 70 % vseh zdravih dojenčkov poliva, najbolj pogosto okoli četrtega meseca starosti.
- Mlečne formule z oznako AR imajo primerno sestavo za dietetsko uravnavanje pri dojenčkih, ki pogosto polivajo.
- Dojenčki lahko polivajo več kot šestkrat na dan, nekateri tudi 12-krat.
- Mišična zapiralka požiralnika se razvije okoli šestega meseca starosti.
- Glava dojenčka naj bo vedno dvignjena nad telesom, tudi med spanjem.
Pomembno je, da starši ostanejo mirni in sledijo osnovnim smernicam, ob tem pa pozorno opazujejo svojega dojenčka. Z razumevanjem in ustreznimi ukrepi lahko večino primerov polivanja in blagega refluksa uspešno obvladamo. Če pa se pojavijo kakršni koli dvomi ali skrb vzbujajoči znaki, je vedno najbolje poiskati strokovni nasvet pri pediatru.