Kašelj in bruhanje sta pogosta simptoma pri dojenčkih in majhnih otrocih, ki lahko starše skrbita. Čeprav sta oba simptoma lahko neprijetna, pogosto nakazujeta na naravni obrambni mehanizem telesa, ki se bori proti okužbam ali drugim dražljajem. Razumevanje možnih vzrokov in pravilno ukrepanje je ključno za zagotavljanje zdravja in dobrega počutja najmlajših. V tem članku bomo podrobno raziskali najpogostejše vzroke za kašelj in bruhanje pri dojenčkih, od virusnih okužb dihal do drugih stanj, ter ponudili smernice za njihovo zdravljenje in preprečevanje.
Bronhiolitis: Pogosta virusna okužba dihal pri dojenčkih
Bronhiolitis je ena najpogostejših virusnih okužb dihal pri dojenčkih in majhnih otrocih, ki prizadene najmanjše dihalne poti. Najpogostejši povzročitelj je respiratorni sincicijski virus (RSV), ki se v obliki epidemij pojavi v zimskih mesecih, z največjo pojavnostjo med januarjem in marcem. Redkeje bronhiolitis povzročajo tudi drugi virusi, kot so virusi parainfluenze.
Dejavniki tveganja za bronhiolitis:Bolezen je najnevarnejša za nedonošenčke, posebej tiste z bronhopulmonalno displazijo, ter za otroke s srčno napako. Pogosteje zbolijo otroci, nagnjeni k alergijam, otroci mlajših mater, otroci, ki živijo v natrpanih stanovanjih ali v okolju z onesnaženim zrakom (izpostavljenost dimu, izpušnim plinom), ter otroci, ki niso dojeni. Čas okužbe je odvisen od izpostavljenosti virusu; najpogosteje se dojenčki okužijo od starejših sorojencev ali drugih otrok in odraslih s prehladnimi znaki, preko kapljične infekcije (kašljanje, kihanje) ali preko kontaminiranih rok.
Potek bolezni:Začetni znaki okužbe z RSV vključujejo izcedek iz nosu in vnetje žrela. V roku treh dni se lahko pojavijo kihanje, kašelj in rahlo povišana telesna temperatura, ki jima kmalu sledi hropenje. V nekaterih primerih se lahko pojavi tudi vnetje srednjega ušesa. Če je potek bolezni blag, se lahko bolezen ustavi v tej fazi brez nadaljnjega poslabšanja.
Če pa bolezen napreduje, postaneta kašelj in hropenje močnejša. Otrok začne težje dihati, včasih je slišno piskanje. Vidno je ugrezanje medrebrnih mišic, kotanje nad in pod prsnico, kar povečuje napor pri dihanju. Dihanje postane pospešeno. Telesna temperatura ni nujno povišana. Frekvenca dihanja lahko preseže 70 vdihov na minuto, pojavljajo se lahko dihalni premori, otrok postane modrikast in apatičen. V takšnih primerih je nujno bolnišnično zdravljenje. Bolezen je redko smrtna, vendar je bolj nevarna za zelo mlade, nedonošene otroke in otroke z že obstoječimi zdravstvenimi težavami (pljučne, živčno-mišične, srčno-žilne bolezni ali bolezni imunskega sistema ali krvi).
Zdravljenje bronhiolitisa:V primerih nezapletenega bronhiolitisa zadostuje simptomatsko zdravljenje. Da bi otroku olajšali dihanje, je priporočljivo dvigniti vzglavje in zagotoviti, da zrak ni presuh. Pomembno je tudi čiščenje zgornjih dihalnih poti. Če otrok težko diha in se zasičenost krvi s kisikom zmanjšuje, je treba vdihanemu zraku dodajati navlažen kisik. Ker bolni otroci pogosto težko pijejo in so lahko dehidrirani, jim je lahko potrebna infuzija tekočin v žilo ali hranjenje preko sonde. Antibiotiki so redko koristni, razen v primeru dodatne bakterijske okužbe. Bolezen običajno mine v nekaj dneh. Izjemoma je potrebno intenzivno zdravljenje, kot je intubacija ali umetna ventilacija.
Preprečevanje bronhiolitisa:Ker je težko predvideti potek bronhiolitisa pri dojenčku, je priporočljivo, da se jih v prvih mesecih starosti čim bolj zaščiti pred virusnimi okužbami. Virus se širi s kašljanjem, kihanjem in neposrednim stikom. Pogosto starejši otroci iz vrtca prenesejo viruse v domače okolje, zato je v času starševskega dopusta morda bolje, da tudi starejši otroci ne obiskujejo vrtca. Vsi, ki prijemajo dojenčka, si morajo pred tem temeljito umiti roke. Prehlajeni otroci in odrasli naj ne obiskujejo družin z dojenčki. Z dojenčkom se izogibajte prostorom z veliko ljudmi, kot so velike trgovine ali dvorane, še posebej v zimskih in spomladanskih mesecih, ko so okužbe z RSV pogostejše. Dojenček nikoli ne sme biti v zakajenih prostorih, prav tako se je treba izogibati daljšim vožnjam ali sprehodom ob prometnih cestah zaradi onesnaženega zraka.
Pozornost pri dojenčkih:Če je dojenček mlajši od dveh mesecev in v spanju vdihne več kot 60-krat v minuti, ali če otrok po prvem letu starosti v spanju vdihne več kot 40-krat v minuti, je nujno, da ga pregleda zdravnik.
Kako lahko preprečimo okužbe?Čim dlje zadržite otroka v domačem varstvu ali ga vključite v manjšo skupino v varstveni enoti. Izogibajte se osebam, ki kašljajo in smrkajo. Otrokovo odpornost lahko krepite z zdravo, uravnoteženo prehrano in gibanjem na svežem zraku.
Laringitis: Vnetje grla in glasilk pri najmlajših
Laringitis, ali vnetje grla in glasilk, je pogosto stanje pri dojenčkih in otrocih, mlajših od treh let.
Simptomi laringitisa:Med značilne simptome spadajo oteženo dihanje, zategovanje vratnih mišic in reber, hripavost, izguba glasu, občutek žgečkanja v žrelu, potreba po stalnem "čiščenju" žrela, oster, lajajoč kašelj, ki spominja na lajanje. Laringitis se pogosto pojavlja kot spremljevalna bolezen gripe, prehlada ali pljučnice, lahko pa je prisotna tudi povišana telesna temperatura.
Vzrok laringitisa:Otečene glasilke povzročijo vnetje žrela. Najpogostejši povzročitelj je virus prehlada, vendar lahko vnetje povzročijo tudi bakterije, alergije ali izpostavljenost dražečim snovem, kot so kemikalije, strupi ali suh zrak. Zelo redko se vnetje žrela pojavi kot posledica tumorja ali izrastka na glasilkah ali v njihovi bližini.
Virusno vnetje žrela običajno mine samo od sebe v nekaj dneh brez posebnega zdravljenja. Če laringitis traja dlje, je lahko znak, da gre za kaj drugega kot le za neugoden virus. Če zdravnik potrdi bakterijsko vnetje, bo otrok potreboval antibiotično zdravljenje, ki običajno traja od sedem do deset dni. V primeru alergije zdravnik predpiše antihistaminike za zmanjšanje otekanja in vnetja.
Kdaj obiskati zdravnika:
- Če hripavost in nelagodje trajajo dlje kot teden dni.
- Če je vnetje žrela posledica izpostavljenosti strupom.
- Če se vnetje žrela pojavi kot posledica kroničnega bronhitisa.
- Če otrokova hripavost preraste v oster kašelj.
- Če je telesna temperatura nad 39,5 °C.
- Če je otrok moder, ne more dihati ali je bled (v tem primeru takoj pokličite reševalce!).
- Če otrok ne more požirati, se slini.
- Če je otrok nenavadno zaspan in miren.
Domače zdravljenje:
- Čim manj govorjenja.
- Počitek.
- Dostajanje tekočine.
- Manjši in pogostejši obroki.
- Vdihavanje pare.
- Tople obloge okrog vratu.
- Pomirjanje otroka, da ne paničari.
- Postavitev otroka pred okno, da vdihava hladen in vlažen zrak.
- Ne kadite v bližini bolnega otroka.
Otrokove dihalne poti so ozke, zato lahko okužba, ki se spusti proti sapniku, povzroči dramatične posledice. Vnetje lahko privede do tako močnega otekanja, da ovira dovod zraka. V takšnih primerih ne gre za običajen laringitis, zato je nujno takoj obiskati zdravnika ali poklicati reševalce.
Oslovski kašelj (Pertussis): Zelo nalezljiva bakterijska okužba
Oslovski kašelj, znan tudi kot pertussis, je ena najtežjih in zelo nalezljivih bolezni dihal, ki se prenaša kapljično. Pojavlja se v majhnih epidemijah, najpogosteje v predšolskem obdobju, vendar lahko prizadene tudi odrasle. Značilen je kašelj, ki spominja na "oslovsko riganje".
Potek okužbe:Od enega do dveh tednov po okužbi se pojavi kašelj brez povišane telesne temperature. V tej fazi, ki traja običajno sedem do deset dni, je kašelj lahko neznačilen in ne povzroča večjih težav, vendar je bolnik v tem obdobju najbolj kužen. Po tem obdobju se začnejo pojavljati tipični napadi kašlja, ki so lahko spremljani z zariplostjo ali pomodrenjem, pogosteje pa se pojavljajo ponoči. Napad kašlja lahko traja tudi do ene minute, med napadi pa otrok hlasta za zrakom in lahko tudi bruha. Pri odraslih bolnikih je kašelj pogosto blažji ali neznačilen. Po tretjem tednu bolezen običajno ni več nalezljiva, napadi kašlja pa postopoma pojemajo. Celotno okrevanje lahko traja šest do osem tednov, v nekaterih primerih pa se napadi kašlja lahko ponavljajo še mesece, zlasti ob prehladu ali povečani telesni aktivnosti.
Hlastanje za zrakom:Če je otrok starejši od 18 mesecev, morda že zna "rigati" - to pomeni, da med kašljem hitro zajema zrak. Za dojenčke je oslovski kašelj bolj nevaren, saj med kašljanjem ne znajo loviti sape. V takšnih primerih se pediater odloči za zdravljenje v bolnišnici pod skrbnim nadzorom. Otrok po napadu kašlja pogosto bruha, ima rdeče in solzne oči, sicer pa se počuti relativno dobro.
Kdaj otroka odpeljati k zdravniku:Oslovski kašelj je v začetni fazi težko prepoznati, saj spominja na navaden prehlad. Če pa otrok začne grdo kašljati, "rigati" ali kašlja dlje časa brez izboljšanja, ga mora pregledati pediater. Zdravnika je treba vedno poklicati, če otrok, še posebej dojenček, med napadom kašlja pomodri.
Zdravljenje z antibiotiki:Zdravnik lahko v zgodnjem stadiju bolezni diagnozo postavi na podlagi brisa iz nosu in žrela. Predpiše lahko antibiotik in sredstvo proti kašlju. Za oslovski kašelj ni specifičnega zdravila, vendar antibiotiki bolezen ublažijo in zmanjšajo njeno nalezljivost, kar je še posebej pomembno, če je v gospodinjstvu dojenček. Z antibiotiki je mogoče v začetni fazi uničiti bakterije, skrajšati potek bolezni in zmanjšati nevarnost okužbe. Dojenčkom, ki so bili v stiku z obolelim, lahko zdravnik preventivno predpiše antibiotike, ki jih je treba jemati po navodilih.
Bližina in podpora:Največ, kar lahko otroku nudite, je vaša bližina. Med napadom kašlja bodite z njim: posadite si ga v naročje, med kašljanjem naj bo rahlo nagnjen naprej. Imejte pri roki posodo za bruhanje. Če otrok izbruha večino hrane, mu obrok ponudite med fazo, ko nima napada. Kadar ima dojenček napad oslovskega kašlja, ga položite v posteljico na trebušček z glavico navzdol in nekoliko privzdignjenim vznožjem. Med kašljanjem bodite vedno ob njem. Če otroka ne zdravite z antibiotiki, naj se med štiri- ali večtedensko fazo kašlja ne druži z nezaščitenimi otroki in odraslimi ter naj ne obiskuje vrtca in šole, dokler tega ne dovoli zdravnik.
Cepljenje:V Sloveniji so otroci cepljeni proti oslovskemu kašlju trikrat v prvem letu starosti, ponovno v drugem letu in v tretjem razredu osnovne šole.
Različne vrste kašlja pri otrocih
Kašelj je obrambni mehanizem telesa, s katerim se telo bori proti morebitnim škodljivim virusom ali bakterijam. Vzroki za kašelj pri otrocih so najpogosteje okužbe dihal, kot so prehlad, krup, laringitis, bronhiolitis, oslovski kašelj ali pljučnica. Kašelj delimo na suhi ali mokri.
- Suhi, dražeči kašelj: Otrok veliko pokašljuje, vendar se ne izloči sluz. Pogosto ga spremljata draženje in bolečine v žrelu.
- Mokri ali produktivni kašelj: Otrok izkašljuje gosto sluz.
Dojenčki, mlajši od štirih mesecev, ne kašljajo veliko, zato je kašelj pri tako majhnih otrocih treba jemati zelo resno.
Otroški kašelj kot znak prehlada:Ko se otrokovo telo bori proti prehladu, je njegov kašelj običajno suh. Spremljata ga lahko zamašen nos ali boleče grlo, otroku lahko konstantno teče iz nosu. V tem primeru je priporočljivo spodbujati otroka k čim pogostejšemu pitju tekočine, najbolje mlačnega čaja, ter k zadostnemu počitku. Ameriška akademija za pediatrijo svetuje, da otroci, mlajši od šest let, ne prejemajo sirupa proti kašlju, saj naj ne bi imel posebnega učinka pri tej starostni skupini. Namesto tega so za otroke, mlajše od šest let, bolj priporočljivi naravni pripravki za lajšanje kašlja in čaj z medom. Zdravila za umiritev kašlja za otroke niso primerna, saj pogosto ne pomagajo in imajo lahko pri majhnih otrocih resne neželene učinke.
Če je telesna temperatura pri otroku višja od 37 °C in je otrok videti utrujen ter brez energije, je najbolje, da za nasvet pokličete pediatra. Prav tako je treba nemudoma kontaktirati zdravnika v primeru, da je vaš otrok mlajši od štirih mesecev in ima vročino ali mrzlico.
Otroški kašelj kot znak krupa ali laringitisa:Krup je vnetje zgornjega in spodnjega dihalnega sistema, ki ga najpogosteje povzroča virus parainfluence tipa 1. Kaže se s simptomi, kot so suh, lajajoč kašelj, oteženo dihanje in hripav glas. V primeru pojava takšnega kašlja je treba obiskati zdravnika. Laringitis se običajno pojavlja pri otrocih, mlajših od pet let. Kašelj bi moral po treh ali štirih dneh izzveneti; v primeru, da se to ne zgodi, je treba prav tako kontaktirati zdravnika. Pri laringitisu največkrat pomaga vlažen zrak. Če nimate vlažilnika prostora, lahko z otrokom vstopite v kopalnico, kjer odprete tuš s toplo vodo, zaprete vrata in pustite otroka, da nekaj časa vdihuje paro.
Otroški kašelj kot znak bronhitisa:Bronhitis je infekcijsko vnetje bronhijev, dihalnih poti, ki vodijo do pljuč. Ko ima otrok prehlad, gripo, vnetje grla ali okužbo sinusov, se lahko virus razširi tudi na bronhije. Ko virus prizadene bronhije, se dihalne poti ožijo, vnamejo in napolnijo z sluzjo. Otrok lahko občuti bolečine v prsih, težko diha in ima kratko sapo. V primeru težjega obolenja s bronhitisom se lahko pojavi povišana telesna temperatura, ki traja nekaj dni, kašljanje pa tudi nekaj tednov. Kašelj je običajno suh in dražeč.
Otroški kašelj kot znak oslovskega kašlja (pertussis):Oslovski kašelj pri otroku povzroča bakterija. Kljub obveznemu cepljenju se lahko pojavi kakšen primer pri otrocih, mlajših od pet let. Pri pojavu oslovskega kašlja zaznamo simptome, ki so sicer značilni za prehlad, nato pa jim sledi kašelj v obliki močnih napadov, ki jim sledi nenaden globok vdih z značilnim spremljajočim zvokom, ki je slišati kot "oslovsko riganje". Pri dojenčku lahko povzroči občasne zastoje v dihanju. Otroka lahko tudi sili na bruhanje. Ker je povzročitelj bakterija, so pri zdravljenju potrebni antibiotiki. Ob zaznanih znakih oslovskega kašlja pri otroku je treba nemudoma obvestiti zdravnika.
Otroški kašelj kot znak pljučnice:Pljučnica je resna bolezen, zlasti pri otrocih. Povzročijo jo lahko bakterije ali virusi. Pri otrocih, starejših od pet let, pljučnico pogosteje povzročajo bakterije, medtem ko pri dojenčkih in otrocih, mlajših od pet let, pogosteje povzročajo viruse. Med simptome, ki kažejo na pljučnico pri otroku, štejemo utrujenost in slabo počutje, povišano telesno temperaturo, pospešeno dihanje, težko dihanje ali bolečine pri dihanju, nemir in oteženo hranjenje (predvsem pri manjših otrocih) ter suh kašelj.
Child’s Cough: Pediatrician’s Tips for Parents | AAP #AskThePediatrician
Kdaj k zdravniku ob kašlju?Kašelj v večini primerov izzveni sam od sebe in ni resnejša nevarnost za zdravje otroka, zato ni nujen razlog za obisk pri zdravniku, razen če ga spremljajo dodatni znaki:
- Če otrok hitro diha.
- Če se otrok slini in ne more požirati.
- Če kašelj spremlja bolečina v ušesih.
- Če je otrok dehidriran in zaspan, brezvoljen.
- Če kašelj traja več kot teden dni brez izboljšanja.
- Če se ob kašlju pojavlja rumen, zelen, rjavkast ali krvav izmeček.
- Če otrok toži nad bolečino v prsih.
- Če postane dihanje hitro ali sopeče, so vdihi še posebej glasni, ob tem pa slišimo piskanje.
- Če ne moremo znižati vročine kljub ustreznemu odmerku paracetamola.
- Če otrok pobledi.
Bronhiolitis: Podrobnejši pogled na pogosto pljučno okužbo
Bronhiolitis je pogosta okužba pljuč pri dojenčkih in majhnih otrocih, ki lahko povzroči težave z dihanjem, kašelj in piskajoče dihanje. Večina primerov bronhiolitisa se lahko zdravi doma, v hujših primerih pa je morda potrebna hospitalizacija. Bronhiolitis je okužba, ki povzroči zastoje in vnetje v bronhiolah (malih dihalnih poteh) pljuč. Najpogostejša je pri dojenčkih in majhnih otrocih. V večini primerov jo povzroča virus, najpogosteje respiratorni sincicijski virus (RSV), ki običajno izbruhne pozimi. Ta virus je pogost in prizadene skoraj vsakega otroka, mlajšega od dveh let.
Širjenje virusa in dejavniki tveganja:Virusi, ki povzročajo bronhiolitis, se lahko hitro širijo po zraku, ko bolna oseba govori, kiha ali kašlja. V večini primerov bronhiolitis razvijejo otroci, mlajši od dveh let. Dojenčki, mlajši od treh mesecev, imajo večje tveganje za razvoj resnejše oblike okužbe. Če pride do zapletov, bo morda potreben takojšen sprejem v bolnišnico. Če se je vaš otrok rodil prezgodaj, ima oslabljen imunski sistem ali ima že obstoječo okužbo pljuč ali srca, bodite posebej pozorni na zgodnje znake bronhiolitisa.
Diagnoza bronhiolitisa:Bronhiolitis je nalezljiva virusna okužba. Diagnozo postavi zdravnik, ki opazuje otroka in posluša zvoke njegovega dihanja s stetoskopom. V hujših primerih lahko zdravnik naroči dodatne preiskave, kot so:
- Laboratorijske preiskave: Virusno testiranje z odvzemom vzorca sluzi iz otrokovega nosu.
- Rentgensko slikanje prsnega koša: lahko pokaže znake vnetja ali zastojev v pljučih.
- Krvni test: preverjanje števila belih krvničk, ki lahko nakazuje na prisotnost okužbe.
Zdravljenje in okrevanje:Za bronhiolitis še ne obstaja specifično zdravilo. Okužba običajno traja približno dva do tri tedne. V večini primerov lahko otroke zdravimo doma. Vendar pa se lahko ob bronhiolitisu pojavijo tudi druge okužbe, kot je okužba ušesa ali pljučnica. V teh primerih lahko zdravnik predpiše antibiotike. Bronhiolitis je virusna okužba, ki prizadene skoraj vsakega otroka, starega dve leti ali manj. Večina otrok se počuti bolje in če so hospitalizirani, lahko gredo domov v dveh do petih dneh. Če se stanje poslabša, bo vaš otrok morda moral ostati v bolnišnici nekoliko dlje.
Primerjava z drugimi respiratornimi okužbami:Bronhiolitis in druge virusne okužbe dihal, kot je na primer RSV, imajo nekatere skupne značilnosti:
- Obe sta virusni okužbi in prizadeneta dihalne poti pljuč.
- V večini primerov simptomi nenadnega piskajočega in hitrega dihanja trajajo približno dva do tri dni. V hujših primerih lahko traja dlje, da izginejo.
- Okužba običajno doseže vrh okoli 3. do 5. dneva, nato pa simptomi piskajočega dihanja postopoma izzvenijo.
Kašelj kot obrambni mehanizem: Razumevanje in obravnava
V hladnejših mesecih leta kašelj spremlja skoraj vsakogar, odrasle in otroke. Moteč ni le za bolnika, ki mu krati dnevni in nočni počitek, temveč tudi za njegove bližnje. Bolečine v prsnem košu in trebušnih mišicah ter motnje spanja so najpogostejši razlogi, zakaj bolniki posežejo po zdravilih za pomiritev ali preprečevanje kašlja. Vendar pa je pomembno razumeti, da je kašelj refleksni obrambni mehanizem, ki služi čiščenju dihal in s tem ohranjanju zdravih dihalnih poti in pljučnih mešičkov.
Funkcija kašlja:S pomočjo kašlja se izločijo tujki, ki so v dihala zašli z vdihom (prašni delci, delci hrane), odstranijo pa se tudi odmrle celice in odvečna sluz, ki se ob vnetjih povečano tvori v celicah, ki pokrivajo notranjost dihalnih poti. Refleks kašlja sproži mehansko ali kemično draženje receptorjev za kašelj, ki so v grlu, sapniku in sapnicah. V pljučnih mešičkih teh receptorjev ni. Kašelj je sestavljen iz globokega vdiha, ki mu sledi sunkovito iztisnjenje plinov skozi grlo.
Različne vrste kašlja in njihov pomen:Pri različnih vrstah obolenj se kašelj po kvaliteti razlikuje.
- Lajajoči kašelj: Je običajno povezan z oteženim, zelo glasnim vdihavanjem zraka (stridorjem), hripavostjo in je posledica oteženega prehoda zraka skozi predel grla.
- Trajanje in čas pojavljanja kašlja: Trajanje kašlja in čas, v katerem se kašelj pri otroku pojavlja, sta lahko pomembna za diagnozo bolezni. Pri večini akutnih obolenj dihal kašelj običajno mine v 7 do 14 dneh, v redkih primerih, na primer pri prebolevanju oslovskega kašlja, pa težave trajajo od 3 do 6 tednov. Tudi del dneva, v katerem se kašelj pogosteje ponavlja, je pomemben pri ugotavljanju bolezni. Pri akutnih vnetjih dihal se kašelj pojavi skoraj enako pogosto preko celega dne. Pri oslovskem kašlju so napadi kašlja izrazitejši in pogostejši ponoči. Ponoči je pogostejši tudi kašelj pri nekaterih alergičnih obolenjih dihal ter pri kroničnem vnetju sinusov. Za psihogeni kašelj pa je nasprotno značilno, da v spanju izgine.
Vzroki za dolgotrajen kašelj pri otrocih:Kašelj je glavna bolezenska značilnost akutnih, ponavljajočih se in kroničnih obolenj dihal. Pri otroku je najpogostejši vzrok kašlja virusno vnetje sapnic ali bronhitis. Pri tej bolezni kašelj, ki je le ena od bolezenskih značilnosti, izgine v enem do dveh tednih. Kašelj je lahko le ena od bolezenskih značilnosti, ki so mu pridruženi še drugi bolezenski znaki, na primer povišana telesna temperatura, piski, hripavost. Kašelj brez drugih znakov pa je najpogosteje posledica draženja sluznice dihal, na primer pri pasivnem ali aktivnem kajenju, lahko pa je tudi psihično pogojen. Dolgotrajen ali kroničen kašelj pri otroku se lahko pojavi pri astmi, kroničnih boleznih dihal (cistična fibroza, bronhiektazije), pri otrocih z različnimi nepravilnostmi v področju ust, žrela in požiralnika, ki povzročajo zatekanje hrane v dihala. Kroničen kašelj je lahko posledica stalnega draženja sluznice zaradi izpostavitve dražečim snovem, na primer dimu, tudi pri pasivnem kajenju in ne le pri aktivnem kajenju. Zlasti pri otrocih med prvim in četrtim letom starosti pa je potrebno misliti tudi na aspiracijo tujka, saj v dihala zlasti radi zdrknejo arašidi, dražeji, pa tudi kapsule in celo drobne igračke.
Pristopi k zdravljenju kašlja:Za uspešno in učinkovito zdravljenje kašlja je potrebno ugotoviti pravi vzrok in ga zdraviti. Na primer, bakterijske okužbe dihal zdravimo z antibiotiki; pri astmi pomagajo zdravila, ki širijo dihalne poti; z različnimi ukrepi se lahko prepreči ali zmanjša zatekanje hrane v dihala in tako dalje. Ker je kašelj potreben za vzdrževanje zdravih dihal, zdravil za preprečevanje kašlja ne uporabljamo, razen v nekaterih izjemnih primerih, na primer pri zelo suhem, dražečem kašlju. Tudi zdravila, ki pospešujejo izkašljevanje in spremenijo sestavo sluzi, niso primerna pri katerikoli bolezni dihal, zato jih brez posveta z zdravnikom ne dajemo otrokom.
Naravni pristopi k lajšanju kašlja:
- Vlaženje vdihanega zraka: Vlaga v vdihanem zraku pripomore k redčenju sluzi v dihalih; redkejša sluz se lažje odstrani.
- Uživanje večjih količin tekočine: Hidracija je ključna.
- Čiščenje nosu: Zamašen nos in posledično dihanje skozi usta povzroči sušenje in draženje sluznice, kar lahko vodi v kašelj. Kašelj lahko izzove tudi zatekanje sluzi iz nosu po zadnji steni v žrelo.