Sadje in zelenjava: Ključ do zdravega razvoja otroka

Otroci naj bi zaužili pet obrokov sadja in zelenjave dnevno, priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). To pomeni trikrat na dan sadje in dvakrat zelenjavo. A pri večini so to le pobožne želje, saj se mladi teh dveh skupin živil, če se le da, izogibajo v velikem loku. Na lestvici najbolj priljubljenih jedi so med njimi najvišje uvrščeni pica, hamburger, palačinke, ocvrt krompir, hrenovke … Torej hrana, ki je vse prej kot zdrava. Ob tem le nejevoljno brkljajo po skledi s solato ali zelenjavo celo povsem odklonijo. Glede na statistične podatke naj bi le 30 odstotkov otrok med 6. in 14. letom redno uživalo zelenjavo, sadje 42 odstotkov odraščajočih. To je vse prej kot spodbudno, saj sadje in zelenjava vsebujeta obilico hranil za možgane, še posebej antioksidante in fitokemikalije - to je skupina naravnih substanc, ki imajo celo vrsto zdravilnih učinkov. Prav zaradi tega je zelo pomembno, da otroka spodbujate, da poje čim več sadja in zelenjave. Dokazano je namreč celo, da vitamini in minerali izboljšujejo inteligenčni kvocient. In sadje je v tem primeru odličen vir vitamina C, bora, selena in karotina. Zelenjava pa zagotavlja dovolj železa, vitamina C, kalcija, selena, vitaminov skupine B, magnezija, cinka in bora. Za otrokov obrok šteje že kozarec sadnega soka ali pest fižola.

otroci jedo sadje

Kako prepričati otroka, da bo užival čim več sadja in zelenjave?

Seveda vsi starši zelo dobro vemo, da bi se morali naši malčki prehranjevati kar se da zdravo in zaužiti veliko sadja ter zelenjave, a žal ti skupini živil z veseljem dajo v usta le redki. Večina se nas zaradi tega močno sekira, saj ne vemo, kako jih prepričati, da morajo za lastno dobro uživati čim več vitaminov in mineralov. Pri vzgoji otrok ni nič preprosto. Tudi to, kako jim privzgojiti zdrav odnos do pravilne, zdrave hrane, ni enostavna naloga. Strokovnjaki pravijo, da je možnosti več; otroku lahko poskušate ponuditi sadje in zelenjavo na drugačen način. Veliko bolj okusna se mu bo namreč zdela surova zelenjava na paličicah kot pa kuhana na krožniku. Prav tako tudi sadje.

Če želite ubiti dve muhi na en mah in otroku v enem obroku ponuditi tako sadje kot zelenjavo, so lahko odlična izbira za malico probiotični jogurti EGO iz Ljubljanskih mlekarn. Vsebujejo telesu prijazne bakterije Lactobacillus acidophilus in Bifidobacteria, na voljo pa je pestra paleta okusov, katerih posebnost je tudi ta, da so prav vsi sestavljeni iz enega sadeža in ene zelenjave. Tako lahko malčku ponudite pomarančo in korenček v enem samem napitku, prav tako tudi grozdje in aronijo ali pa morda malino in rdečo peso. Polna mera vitaminov in mineralov, ki jih bo vaš otrok z užitkom dal v usta.

jogurt s sadjem in zelenjavo

Poleg tega je ena izmed možnosti, kako otroka prepričati, da zaužije več sadja in zelenjave, tudi zadostna izbira. Morda bo dobro, da otroka naslednjič vzamete s sabo v trgovino in mu pustite, da si sam izbere sadje in zelenjavo, ki mu je všeč. Če otrok ne mara zelenjave, ga lahko prelisičite tako, da jo skuhate, zmečkate in ponudite v obliki pireja ali odlične zelenjavne juhe. Jejte skupaj z njimi za vzor. Raziskave namreč kažejo, da otroci radi posnemajo starše in starejše brate ali sestre. In če ti z užitkom pojejo zelenjavo s svojega krožnika, se bodo nanjo hitro navadili tudi sami. A pozor! Sladkarije naj pri tem nikar ne bodo nagrada za to, da pojedo kos sadja ali žlico zelenjave, saj jim s tem dajete vedeti, da so sladkarije nagrada za 'trpljenje'. Kar pa ne sme biti res.

Pripravite piknik!

V vsakem letnem času lahko pripravite piknik. Poleti pogrnite odejo na zelenico, pozimi pa lahko odejo za piknik pogrnete v dnevni sobi ali igralnici. V manjše posodice narežite različno sadje. V vsako posodico dajte še zobotrebec ali desertno vilico in jih postavite na odejo za piknik. Otroci obožujejo hranjenje na nekoliko drugačen način, nad zobotrebci bodo zagotovo navdušeni in z veseljem bodo nanj nabadali sadje ter ga jedli (če so otroci še majhni, zobotrebci ne pridejo v poštev, bolje je, da jedo kar z rokami). Tak sadni piknik si bodo želeli še večkrat ponoviti.

Uvajanje hrane v kosih: Potrpežljivost in eksperimentiranje

Zadnje čase dobivam ogromno prošenj, če lahko spišem kakšen članek na temo hrane v kosih - za dojenčke, se razume. Veliko mamic je namreč zaskrbljenih, ker njihovi otroci ne sprejmejo hrane v kosih in pri 8ih, 9ih ali 10ih mesecih še vedno uživajo samo gosto hrano. Mamice, brez panike! Otroci so si zelo različni. To ste do danes verjetno že ugotovile. Nekega napisanega pravila, kdaj začeti s hrano v kosih, ni. V povprečju otroci tovrstno hrano sprejmejo pri 7-8ih mesecih.

Kako veste, da je otrok pripravljen na hrano v kosih?

  • Ko jo lahko dobro prežveči (z dlesnimi ali zobki)
  • Ko popolnoma samostojno sedi
  • Ko ima izverziran pincetni prijem, ki pri tovrstnem hranjenju igra zelo zelo pomembno vlogo. Otrok lahko na ta način prime kos hrane in ga nese v usta. Otroci z dobro razviti motoričnimi sposobnostmi teh težav po navadi nimajo. Če otrok pincetnega prijema še ne obvlada, je lahko hranjenje s kosi hrane zanj frustrirajoče in ga lahko prav zaradi tega odvrne od hranjenja.

Otroci radi eksperimentirajo. Radi raziskujejo. Sami! Jaz sem na primer Jakcu večkrat na njegovo mizico narezala koščke sira, kruha, sadja (v velikosti nekje 1cmx1cm) in ga pustila (seveda sem bila zraven, v primeru, da bi se mu hrana zataknila ali kaj podobnega). Pustila sem ga, da sam raziskuje, da sam odkriva nov svet, nove okuse, nove teksture.

Vse več mamic gosto hrano kar preskoči in otroku že v štartu ponudi hrano v kosih. Sama sem mnenja, da je živila, kot tudi samo teksturo hrane potrebno okušati postopoma. Midva sva najprej začela s popolnoma zmiksano hrano (zelenjavo), po mesecu dni sem zelenjavi že dodala žitarice brez glutena, kasneje sem hrano pretlačila samo z vilicami, nato pa sva prešla še na hrano v kosih. Ne delajte si skrbi. Vsak otrok je drugačen. Bodite potrpežljive. Otroci potrebujejo čas. Verjemite pa mi, da bodo kmalu pravi gurmančki. Samo strpno in pogumno!

Sadne kašice za dojenčke: Kaj morate vedeti?

V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so pod drobnogled vzeli sadne kašice, po katerih posežeta marsikatera oče in mati, saj so priročne in dostopne. Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave je preučil, kaj po navedbah proizvajalcev izbrane jabolčne kašice pravzaprav vsebujejo. Na embalaži je večinoma pisalo, da so kašice namenjene dojenčkom od 4. meseca starosti dalje, na eni je pisalo od 6. meseca dalje. "Navedba, od katere starosti dojenčka se izdelek lahko uporablja, je zakonsko določena in ne sme biti nižja od 4 mesecev. Vendar ta navedba ni navodilo za prehrano dojenčka. Strokovnjaki namreč svetujejo, naj se sadje uvaja po dopolnjenem sedmem mesecu starosti oz. takrat, ko ste v dojenčkovo prehrano že uvedli dva obroka, sestavljena iz zelenjave, mesa in žit," pravijo.

Za prehrano dojenčka do dopolnjenega 6. meseca starosti strokovnjaki priporočajo izključno dojenje brez dodajanja drugih tekočin (vode, čaja in sokov). Po 6. mesecu se poleg dojenja postopoma uvaja dopolnilna prehrana (trdna in tekoča hrana poleg materinega mleka in mlečnih pripravkov). Smernice navajajo, naj se kot prvi obrok uvaja zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša (kosilo), kot drugi obrok mlečno-žitna kaša (večerja) in kot tretji obrok žitno-sadna kaša (popoldanska malica). Nove obroke se dodaja v razmaku enega meseca.

različne vrste sadnih kašic

Kaj so odkrili v kašicah?

Dodajajo, da potrošniki lahko iz seznama sestavin hitro ugotovijo, da je sestava sadnih jabolčnih kašic lahko zelo različna. "Sadje predstavlja od dobrih 50 do 100 odstotkov izdelka. Le en od pregledanih izdelkov je narejen izključno iz jabolk, trem pa je poleg jabolk dodan vitamin C. Ostali izdelki pa vsebujejo še druge sestavine, najpogosteje: riževo moko in vodo. Aditiv smo opazili le v eni kašici, in sicer je dodana citronska kislina kot sredstvo za uravnavanje kislosti," je izpostavila pomen branja hranilne tabele in sestavin na izdelku prehranska strokovnjakinja Nika Kremić.

Z eno kašico tudi do 115 odstotkov dnevno priporočene količine sladkorja

Pogled na hranilno tabelo jabolčnih sadnih kašic razkrije, da vsebujejo največ ogljikovih hidratov, malo beljakovin in maščob in približno 1 g prehranskih vlaknin na 100 g kaše. "V večini kašice vsebujejo sladkor fruktozo iz jabolk in jabolčnega soka. En izdelek pa ima dodan tudi sladkor, kar še poveča količino sladkorjev v kašici, ki kot dodatek niso dovoljeni za dojenčke v večji količini, kot bi ga dojenček dobil v tem obroku z materinim mlekom. A materino mleko vsebuje približno 7 gramov sladkorja (laktoze) v 100 gramih mleka, medtem ko je bilo v pregledanih sadnih kašicah kar med 8,6 do 13 g sladkorja v 100 gramih izdelka," opozarja Kremićeva.

Kaj svetujejo?

Sadne kašice vsebujejo preveč naravno pristnega sladkorja in niso primerne kot samostojen obrok, ampak le kot dodatek žitni kaši. Dojenček ne potrebuje sladic, zato mu v hrano in pijačo ne dodajajte sladkorja.

Prehrana doječe matere: Vpliv na otroka in priporočila

Nekatera živila so med dojenjem lahko problematična, zato bodite pozorni na to, kako vaš otrok reagira na posamezno živilo. Uravnotežena prehrana že v obdobju pred nosečnostjo, med njo in v času dojenja vpliva na zdravje matere ter otroka. Zdrave prehranske navade v tem času ne podpirajo le trenutnega razvoja ploda in dobrobit mamice, temveč lahko vplivajo tudi na otrokovo zdravje v odraslosti. Zato je smiselno, da ženska že ob načrtovanju nosečnosti poskrbi za raznoliko prehrano in zdrav življenjski slog.

Prehranska priporočila za doječe matere

Na splošno velja, da med dojenjem lahko jeste vse, kar vi in vaš otrok dobro prenašata. Vendar je vprašanje, katera živila so med dojenjem lahko problematična, vseeno na mestu. Nekateri dojenčki so namreč občutljivi in ne morejo prenašati nekaterih živil, zato lahko nanje reagirajo z napenjanjem, bolečinami v trebuhu ali izpuščaji.

Razvoj okusa pri dojenčku

Dojenček začne spoznavati okuse že v maternici, ta proces pa se nadaljuje v prvih letih življenja. V obdobju, ko še ne uživa trdne hrane, se z različnimi aromami srečuje prek materinega mleka, katerega okus odraža prehrano mamice. Bolj kot je prehrana raznolika, lažje bo otrok kasneje sprejemal nove jedi. Izogibanje živilom brez utemeljenega razloga lahko omeji pestrost okusov in ni priporočljivo. Preventivno izločanje živil zaradi strahu pred alergijami ni smiselno. O odzivu se presoja šele, ko se težava dejansko pojavi, in to v dogovoru z zdravstvenim strokovnjakom. Tudi ob dojenčkovih krčih naj mamica ne izloča živil na lastno pobudo. Če opazi, da določena hrana pri otroku povzroča nelagodje, naj jo uživa v manjših količinah, ne pa popolnoma opusti, saj lahko to osiromaši prehrano in vpliva na kakovost mleka.

Katera živila so med dojenjem lahko problematična?
  • Živila, ki napenjajo: nekatere kapusnice (kislo zelje, rdeče in belo zelje), čebula, česen, por, šparglji, črni koren, stročnice, včasih tudi polnozrnati izdelki. Brokoli, cvetača in koleraba so blažji in manj pogosto vodijo v napihnjenost otroka.
  • Živila, ki lahko spremenijo okus materinega mleka: beluši, rabarbara, česen, intenzivna zelišča in arome.
  • Živila, ki vsebujejo kislino: agrumi (tudi sok), ananas, kivi, jagode, paradižnik, kis. Banana, hruška, sladka jabolka, breskve, marelice, mango, grozdje in kompot se na splošno bolje prenašajo. Nasvet: Če vaš otrok reagira z izpuščajem ali vneto ritko, počakajte, da se izpuščaj pozdravi in znova poskusite čez nekaj časa. Pogosto taka nestrpnost izgine med dojenjem. Če ne izgine, je bolje opustiti alergeno sadje ali sok.
  • Ostra živila: začimbe (čili, ingver, poper, curry, gorčica, paprika), saj lahko dražijo kožo vašega otroka.

V primeru suma nestrpnosti na hrano (napihnjenost, bolečine v trebuhu), morate določeno živilo začasno izpustiti iz jedilnika za 1 do 2 tedna in ob ponovitvi opazujte otroka.

Živila, ki se jim je treba izogibati

V času nosečnosti in dojenja so zaradi možne onesnaženosti ali mikrobioloških tveganj odsvetovana:

  • školjke, morski sadeži in velike ribe z vrha prehranske verige,
  • jetra in jetrne paštete,
  • surova ali premalo toplotno obdelana živila živalskega izvora (tatarski biftek, suši, surova jajca, nepasterizirano mleko, siri s plesnijo),
  • vnaprej pripravljena surova zelenjava in sadje, solatni bari, smutiji ter predpakirano jagodičevje,
  • hitro pokvarljive predpripravljene jedi, ki zahtevajo hlajenje.

Pri gobah in rastlinah iz narave je potrebna posebna previdnost, saj lahko pride do zamenjave s strupenimi vrstami.

Živila, ki lahko vplivajo na okus mleka ali prenašajo poživilakava in pravi čaj (omejeno), alkohol (popolna prepoved), nikotin (zmanjšuje tvorbo mleka), zelo slana, mastna ali izrazito začinjena hrana, sladke pijače, energijski napitki in podobni izdelki.

Če mama izloči določeno živilo, mora poskrbeti za ustrezno hranilno zamenjavo. Na primer: če ne uživa rib, naj omega-3 maščobne kisline pridobi iz oreščkov, semen ali rastlinskih olj.

Kakšne pijače piti med dojenjem?

Med dojenjem je ključnega pomena, da čez dan zaužijete dovolj tekočine, saj to bistveno vpliva na tvorbo mleka. Priporočljivo je, da po vsakem dojenju spijete velik kozarec pijače.

žena pije vodo med dojenjem

Materino mleko se v prvih mesecih otrokovega življenja prilagaja in zadostuje vsem njegovim prehranskim potrebam, razen vitaminu D. Na sestavo mleka poleg življenjskega sloga matere vpliva tudi njena prehrana med nosečnostjo in dojenjem. Zato je pomembno, da mati sledi načelom raznolike in uravnotežene prehrane. Več informacij o prehrani v času nosečnosti in dojenja najdete na spletni strani www.inp.si.

Kaj naj bo na krožniku?

Katera živila so med dojenjem najprimernejša? Nosečnice in doječe matere stavite na raznoliko, hranilno bogato prehrano ter redne obroke. Priporočljiva je izbira svežih, sezonskih in lokalnih živil. V ospredju naj bodo:

  • zelenjava in sadje, kot glavni vir vitaminov, mineralov in vlaknin,
  • polnozrnata žita, kosmiči in krompir,
  • mleko in mlečni izdelki, ki pomembno prispevajo k vnosu kalcija,
  • pusto meso, perutnina in rdeče meso,
  • manjše morske ribe, ki zagotavljajo omega-3 maščobne kisline in jod,
  • kakovostna rastlinska olja (oljčno, repično, orehovo, laneno …),
  • jajca in stročnice.

Kavo in pravi čaj je smiselno omejiti na manjše količine, gobe pa uživati le, če so sveže, dobro prepoznane in toplotno obdelane.

Ritem prehranjevanja in energijske potrebe

Priporočljivo je več manjših obrokov čez dan, saj to pomaga ohranjati stabilno raven energije. Energijske potrebe se v nosečnosti postopno povečujejo, med dojenjem pa se zaradi tvorbe mleka še dodatno zvišajo. Večina doječih mater ima dober tek in brez težav pokrije dodatne potrebe.

Hujšanje po porodu

Takoj po porodu ni priporočljivo hujšati, saj lahko to zmanjša količino mleka in vpliva na njegovo sestavo. Postopno vračanje na prednosečniško telesno maso je povsem normalno, vendar naj bo počasno in naravno.

Vegetarijanska in veganska prehrana

Nekatere oblike vegetarijanske prehrane lahko ob premišljeni izbiri živil zadostijo potrebam nosečnice in doječe matere. Pri prehrani, ki izključuje vsa živila živalskega izvora, pa je tveganje za pomanjkanje ključnih hranil veliko. Brez ustreznih dopolnil lahko to resno ogrozi razvoj dojenčka, zato strokovne smernice tak način prehranjevanja pri dojenčkih in malčkih odsvetujejo.

Kaj vpliva na količino mleka?

Količina mleka ni odvisna od posebnih živil ali prehranskih dopolnil. Največjo vlogo imajo pogostost dojenja, pravilna tehnika, praznjenje obeh dojk ter dovolj počitka in miru.

Hranjenje s koščki: Več kot le hrana

Ne drži, da hranjenje s koščki ni pomembno. Hranjenje s koščki pozitivno vpliva na otrokovo samopodobo, motoriko, koordinacijo roke-usta. Še več - logoped Benjamin Vogrič je v intervjuju za Val 202 razložil celo povezavo med hranjenjem in razvojem govora: “Otroci so pogosto hranjeni na žlico s strani staršev, da lahko živimo v naših popolnih lepih stanovanjih, da ni kaj umazano, ob tem pa otroci ne morejo razviti senzibilitete govoril. Prvi razvoj govora se dogaja med hranjenjem. Najbrž ne drži. Pomembno je, da otroka hranite v pokončnem položaju. Če si bo kak kos hrane potisnil pregloboko v žrelo, se mu bo sprožil refleks izbljuvanja (GAG refleks). Začel bo kašljati (s stiskanjem sapnika poskuša spraviti tisti košček iz ust), postal rdeč in nagonsko se bo nagnil naprej. Če bi se dojenček zadušil, bi postal bled in ne bi kašljal na glas. Pravzaprav za otroka predstavlja mnogo večjo nevarnost hranjenje s kašicami v polležečem položaju, iz katerega se ne more dvigniti, da bi se v miru izkašljal in si pomagal z gravitacijo.” Prvi razvoj govora se dogaja med hranjenjem.

dojenček je sadje v kosih

Izkušnje staršev: Izzivi in rešitve pri uvajanju sadja v koščkih

Mateja, mama skoraj 14-mesečnih dvojčic: Pozdravljene! Najprej, ne me napast, da imam razvajene otroke, dajte mi kak pameten nasvet. Moji skoraj 14-mesečni dvojčici se zdaj uvajata v vrtec in tam dobivajo sadje po koščkih. Naši se ga skoraj ne dotakneta, kaj šele, da bi ga dale v usta. Sicer jesta kruh, grisine, riž, testenine in še kaj z roko, samo sadje pa samo, če je stisnjen sok ali zmiksan kot kaša. Pa nasplošno jima je tudi apetit upadel, se mi zdi, da sta včasih več pojedli, zdaj pa hočeta vse sami, hrana gre bolj mimo ust, če ju pa hranim, se precej upirata. Ima še katera podobne izkušnje, oz. kak predlog? Hvala in lp, Mateja.

Odgovori:

  • "Vsak ima svoje finte :-(. Moj pa je jedel izključno, če je dobil cel sadež v roko. Na koncu so se vdale vzgojiteljice in mu dale celo jabolko (pri 13m) in je bil problem rešen."
  • "To je samo prehodno. Verjemite, da ju bo minilo. Ko bosta videli druge otroke, kako mlatijo sadje, bo tudi njiju zamikalo."
  • "Moja hči še danes (skoraj 3. leta) v vrtcu je vse sadje in veliko, doma pa samo, če je hudo lačna. Pa tudi to, da hočeta jesti sami, je samo dobro. Saj bosta kaj kmalu spretnejši in bo več prišlo do ust."
  • Mateja: "Saj razmišljam, da bi jima dala celo jabolko, enkrat je ena pri babici veselo glodala, samo tisto kupljeno sadje je tako špricano, da nekako nimam veselja jima dati z olupkom vred :(((. Glih tolk neumna nisem, da ne bi pomislila na lupljenje, sam očitno se jima tist sok od sadja po rokah mal gravža. Hvala za nasvete. Lp, M."
  • "Ja in če je sadje špricano? Pa dejte se mal umirit. Vsi jemo sadje pa nam ni nič. Mal manj razvajanja otrok pa bo veliko bolje. Hvala bogu, da ne pustita da ju hraniš. Sej sta dovolj stari, da jesta sami. Pojedli bosta toliko da bosta siti. Potem pa berem na sosednjem forumu kako 3 letnik sam ne obvlada žlice…nič čudno če pa otrokom ne pustite da se razvijejo tako kot je treba. Čim manj kompliciranja pa bo vse v redu. Vem, ker pazim na otroke in pri meni znajo vsi vedno sami jest, ko so starši zraven pa kar naenkrt ne gre več. Pa tut hrano, ki je prej niso kej preveč zveseljem jedli so potem jo čisto brez težav."
  • "Otroci se morajo navaditi vsega. Če do zdaj nista prišli v stik s sadjem v kosih, jima je to sigurno nenavadno. Moje mnenje je tako, da jima začneš sadje rezat tudi doma. Če ga najprej ne jesta, pa ne hiti takoj miksat. Ponudi jima tudi naslednji dan narezano na kose. In tako še naslednji in naslednji dan. Sicer vem, da je lahko pametovat, jaz moram reči, da mojemu sinu nisem nikoli kaj dosti miksala. mogoče res prve stvari, ko smo uvajali, nato pa sem mu vedno ponudila moj sadež v kosu. Grizti je res začel ko je dobil zobke, zdaj pa gre kar sam do trte in si jemlje dol grozde (ima 14 mesecev), slive, fige, marelice… to bi vse jedel v kosu (odprem edino toliko da vidim, da ni mrčesa notri in da poberem ven koščico), tudi paradižnik si gre iskat in ga grize kot jabolko."
  • "Zakaj bi bili razvajeni? moja ne je kruha in klobas, samo eno ali drugo. Sendvič le če je resnično lačna, sicer pa ali eno ali drugo. Enako ne je mesa in krompirja ali riža ali testenin. Skratka hrano ločuje pa ne vem zakaj. Nikoli ni videla nikogar ki bi jedel tako. Je pa res da ni ravno kruhova in da ni ravno navdušena nad mesom."
  • "Saj nihče ne pravi, da sta razvajeni, zt. A se vam ne zdi malo pozno dajati otrokom pri 14 mesecih sadje v koščkih ??? Pri nas smo začeli z vsem ( ne samo sadjem ) v koščkih ko je lahko sama pobrala s krožnika. To je nekje pri 9 mesecih ko obvladajo pincetni prijem. Takrat sem vsaj 1 obrok na dan, običajno malico narezala na koščke- sadje, kruh, kak piškot, sir, zelenjavo …. ( ne vse naenkrat jasno, enkrat eno drugič drugo ) in je nosila sama v usta. Kar hitro ugotovijo, da je potrebno z jezikom košček potisniti med čeljusti in zmleti. Saj ne da je bila full sita od tega ampak če je zajtrk ob 8.00 in juhica ob 12.30 je lahko malica ob 10.00 tudi takšna, da se ne rabi full najesti. Ko se pa nauči oblvladat manjše koščke, ki jih ti narežeš pa daš v roko večji kos jabolka, piškota, prepšenca, zelenjave, ker ni več nevarnosti da bi se otrok davil. ( Seveda mora s tem sedeti in ne divjati okoli ) Pri prehranjevanju otrok je kot pri vseh ostali stvareh v življenju. Če nima priložnosti vaditi ne bo nikoli znal in se bo davil še pri dveh ali treh letih ali pa tega sploh ne bo jedel. Mojster dela vajo, vaja dela mojstra. Lp, Marjana"

tags: #dojencek #kos #sadja

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.