Dojenje je naraven in dragocen proces, ki bi moral biti sprejet z odprtim srcem, če imamo priložnost dojiti svojega otroka. Vendar pa se včasih soočamo z izzivi, kot je dojenčkova nezmožnost odpiranja ust med dojenjem. Ta članek raziskuje možne vzroke za to težavo in ponuja praktične rešitve, ki lahko pomagajo materam in otrokom pri uspešnem dojenju.
Kako steče dojenje in zakaj je pomembno?
Najboljši čas za prvi podoj je takoj po rojstvu otroka, ko je njegov sesalni refleks najmočnejši. Večina novorojenčkov je pripravljena in si želi prvega podoja v prvi uri življenja. Po rojstvu otrok sam najde dojko in ima vgrajen nagon ter potrebne sposobnosti za prepoznavanje bradavice in prisesanje. Dojka je po porodu še mehka in običajno ni težav s pristavljanjem. Kadar novorojenček zavrača bradavico že takoj po rojstvu, so lahko vzrok zdravstveni razlogi pri njem ali pri materi.
Zdravi donošeni novorojenčki, ki so takoj po rojstvu nameščeni v kožni stik z materjo, lažje prenesejo prehod v novo obliko življenja z večjo stabilnostjo dihanja, ohranjanjem telesne temperature, stabilnejšim krvnim sladkorjem in z manj joka. To kaže na manjše doživljanje stresa. Matere, ki držijo svojega otroka po porodu v kožnem stiku, izkazujejo večji materinski čut, povečano občutljivost na zgodnje znake lakote dojenčka, večjo zanesljivost pri negovanju otroka in dojijo daljši čas. Kožni stik z materjo ščiti otroka pred negativnimi učinki ločitve, podpira optimalni razvoj možganov in olajša navezovanje, kar dolgoročno spodbuja otrokovo samoregulacijo.
Vzroki za nezmožnost odpiranja ust pri dojenju
Obstaja več razlogov, zakaj dojenček morda ne odpre ust dovolj široko ali pa jih sploh ne odpre pri dojenju. Ti vzroki so lahko povezani z otrokovimi fizičnimi sposobnostmi, vedenjem ali pa z zunanjimi dejavniki.
Biološki in fiziološki vidiki
Normalno je, da je otrokov jezik ob rojstvu sposoben gibanja do spodnje dlesni in čeznjo. Priraščen jezik otroku onemogoča, da ga v celoti iztegne, in omejuje normalno peristaltiko jezika. V mnogih primerih je to razlog za poškodovane bradavice, neučinkovito sesanje na dojki in slabše napredovanje na teži. Kratkoročne in dolgoročne posledice vključujejo motnje hranjenja in govora, nepravilnosti v rasti čeljusti in zob ter psihološke probleme. Pri opredelitvi, da gre za priraščen jeziček, je potrebna previdnost in veliko znanja.
Poleg priraščenega jezička ali ustnice lahko težave povzročajo tudi drugi fiziološki dejavniki. Nenadni trzaji, znani kot Morojev refleks, lahko dojenčka prebudijo, kar lahko vpliva na njegovo pripravljenost za sesanje. Gastroezofagealni refluks (GERD) lahko povzroči nelagodje med hranjenjem in vpliva na spanec, kar posledično vpliva tudi na dojenje. Izraščanje zob je še en pogost vzrok za nemir in bolečine, ki lahko vplivajo na dojenčkovo sposobnost pravilnega sesanja.
Nevrološki vidiki, kot je povečana mišična napetost (hipertenzija), se lahko kažejo v trdih okončinah, zaklonu glave in zavračanju položaja na trebuhu. To lahko dodatno otežuje dojenje in spanje. Priraščen jeziček ali ustnica lahko prav tako vplivata na sposobnost dojenja, saj otrok težje ustvari ustrezen sesalni refleks in zajem dojke. Posledično lahko pride do slabšega napredka teže, prebavnih težav in nezadovoljstva.
Vedenjski in čustveni dejavniki
Novorojenčki imajo različne potrebe po sesanju. V prvih dneh želijo nekateri sesati pogosto in dalj časa, drugi sesajo nekaj ur, nato nekaj ur spijo in to ponavljajo, dokler se ne poveča količina materinega mleka tretji ali četrti dan. Marsikatero mater prestraši pogosto sesanje njenega otroka drugi in tretji dan po rojstvu, posebej dojenje ponoči. Novorojenček še ne ve, kdaj je dan, in velikokrat se zgodi, da je v prvih tednih najbolj živahen ravno ponoči. Zanj je sesanje na dojki novo opravilo, ki mu nemalokrat povzroča težave, zato velikokrat počiva in znova in znova sesa. Zgodnje neprekinjeno dojenje mu omogoča uskladiti sesanje, požiranje in dihanje, dokler je še materina bradavica mehka in lahko dosegljiva, preden je dojka polna mleka.
Vpliv starševske psihe in čustvenega stanja je prav tako pomemben. Bolj kot je otrok nemiren, večja je mišična napetost ter hitrejše in površno dihanje. Mamo je treba naučiti, kako takšnega otroka pomiriti, se ga dotikati in pestovati. Vse delamo počasi in umirjeno. Ni treba skrbeti, da bomo otroka s pestovanjem razvajali. Posebej v obdobju od rojstva do tretjega meseca je pomembno pestovanje in stik z otrokom. Otrok ne razume, kaj govorimo, vendar naš dotik v tem obdobju dojema kot zelo intenziven način komunikacije. Telesni stik je manifestacija naklonjenosti, ljubezni in prijateljstva. Vpliva na duševno in fizično stanje otroka ter ga izboljšuje in pozitivno spodbuja njegovo čustveno zorenje.
Če mati uporablja kozmetiko, ki spremeni njen vonj, ali če je ponovno noseča ali uporablja hormonsko kontracepcijo, se lahko spremeni okus materinega mleka, kar lahko povzroči zavračanje dojenja.
Težave pri pristavljanju in sesanju
Nepravilno pristavljanje je eden najpogostejših vzrokov za težave pri dojenju, vključno z nezmožnostjo pravilnega odpiranja ust. Če otrok ne zagrabi pravilno bradavičnega kolobarja, ampak samo bradavico, je sesanje lahko boleče in neučinkovito. V kolobarju so mlečni vodi, skozi katere ob pritisku otrokovih ustnic in jezika teče mleko. Brez pritiska na mešičke v kolobarju mleko ne teče.
Sesalna zmeda, ki se lahko pojavi, če otrok uporablja dudo ali flaško, lahko povzroči, da otrok napačno grabi bradavico in jo poškoduje. Otrok se nauči drugačnega načina sesanja pri steklenički ali dudi, ki se razlikuje od sesanja na dojki. Ker sesalni refleks pri živalih deluje drugače, kot pri ljudeh, je pomembno vedeti, da dojenčki potrebujejo čas in vaje, da se naučijo pravilno sesati na dojki.
Vdrtne bradavice ali neustrezna nega bradavic lahko prav tako vplivata na pravilno pristavljanje in sesanje.
Rešitve in nasveti za uspešno dojenje
Ko se soočamo z dojenčkom, ki ne odpre ust pri dojenju, je pomembno ostati miren in preizkusiti različne pristope.
Pravilno pristavljanje in položaji
Ključnega pomena je pravilno pristavljanje. Otrokov nosek in brada se morata dotikati dojke, usta naj bodo široko odprta, ustnici pa obrnjeni navzven. Če odmaknete spodnjo ustnico, lahko vidite jeziček. V kolikor imate vdrte bradavice, si lahko pomagate z nastavkom, vendar je potrebno paziti na ustrezno higieno nastavkov.
Dojenje: Kako izgleda pravilno pristavljanje - Klavdija Slapar, strokovnjakinja za dojenje
Poskusite z različnimi položaji dojenja. Ne obstaja pravilen ali nepravilen položaj; pomembno je le, da se vi in dojenček počutita udobno. Pri tem so lahko v veliko pomoč blazine za dojenje. Nekateri položaji, kot je položaj "košarka" ali "bočno ležanje", lahko olajšajo pristavljanje in zagotovijo udobje. Če otrok ne želi sesati mleka, poskusite z različnimi položaji dojenja.
Stimulacija sesalnega refleksa in pomoč pri sesanju
Če sumite na priraščen jeziček ali ustnico, se posvetujte s svetovalko za dojenje ali zdravnikom. Ti lahko ocenijo, ali je potreben poseg za izboljšanje sesalnega refleksa in učinkovitosti dojenja.
Otrok potrebuje sesalni refleks, ki ga razvije s prvim dojenjem takoj po porodu. Sesalni refleks je več kot samo pristavitev otroka k dojki, gre za zapleten proces simultanega sesanja, premikanja jezika, stimuliranja bradavice in požiranja, ki ga steklenička ne nudi. Ravno zato je pomembno, da pri dojenju vztrajate, poskušate različne položaje dojenja in različne pripomočke za zagotavljanje udobja med dojenjem.
Če se dojenček med dojenjem zaspi, zmasirajte dojko in jo stisnite s palcem in kazalcem, da spodbudite tok mleka, ali spremenite položaj dojenja, da mu ponovno vzbudite zanimanje za hrano.
Uravnoteženje telesa in čustev
Telesni stik z materjo je izjemno pomemben. Otroka veliko pestujte, nosite, crkljajte, skupaj spite. Umirite vsakdan, sebe. Gibanje v vodi ima odličen vpliv na celoten psihomotorični in mentalni razvoj otroka. Starši se pod nadzorom izkušenega inštruktorja banjanja za dojenčke naučijo pravilno ravnati z dojenčkom in kako ga pravilno držati v vodi in na površju.
Uporaba belega šuma, bitja srca ali zvoka dežja lahko posnema zvoke iz maternice in pomaga umiriti dojenčka. Zavijanje (povijanje dojenčka) lahko pomaga preprečiti Morojev refleks in mu daje občutek varnosti.
Pomembno je, da se mama sprosti in umiri. Brez tega ne more nobena mama umiriti svojega dojenčka, tudi če ga ljubi najbolj na svetu.
Prehrana in hidracija matere
Povečan vnos tekočin je pogoj za uspešno dojenje. Doječa mati naj bi spila približno tri litre tekočine dnevno. Priporoča se pitje vode, otroškega čaja, malinovca, čaja za dojenje. Pri pitju mleka je potrebna previdnost.
Zaradi tvorbe mleka v dojkah potrebuje doječa mati več kalorij kakor sicer (približno 600-800 kcal več na dan). Hrana mora biti sveže pripravljena, določena živila je treba opustiti zaradi možnih kolik in alergij pri otroku. V prvih mesecih odsvetujemo pikantno hrano, svinjsko meso, agrume in pretirano kislo ali sladko hrano. Vsekakor je škodljivo uživanje alkoholnih pijač, tudi piva.
Druge rešitve in podpora
Če ima otrok težave s požiranjem, dihanjem ali ima razcepljeno nebo, mu bo sedeč položaj olajšal sesanje. Predvsem pri mamah, ki imajo močan curek iztekajočega mleka.
V primeru, da ima dojenček nizek mišični tonus (lahko pri sindromu Down) potrebuje podporo bradice in dojke, da bo zanj dojenje lažje. Glede na to, da so to otroci, ki se hitreje utrujajo, nimajo toliko moči in so podoji daljši, naj mama uporabi položaj, v katerem bo lahko dojila dlje časa in ji bo še vedno udoben.
Če imate občutek, da otrok ne dobi dovolj mleka, je pomembno opazovati število mokrih plenic dnevno, ki naj bo več kot šest. Najbolj zanesljiv način, kako veste, če vaš dojenček dobi dovolj mleka, je redno izločanje in pridobivanje na teži.
Ne smemo pozabiti, da je vsak otrok edinstven, in kar deluje za enega, morda ne bo delovalo za drugega. Če se vam zdi, da otrok ne dobi dovolj mleka, se posvetujte s patronažno službo in pediatrom.
Kdaj poiskati strokovno pomoč?
V primeru, da se težave z dojenjem nadaljujejo ali se pojavijo novi zapleti, je nujno poiskati strokovno pomoč. Svetovalka za dojenje, patronažna medicinska sestra ali pediater vam lahko nudijo podporo in nasvete pri reševanju težav, povezanih z dojenjem.
Pomembno je vedeti: "V dojenju sovražnem okolju, ob globokem nepoznavanju mehanizmov nastajanja mleka med prebivalstvom in strokovnjaki, lahko v prvem mesecu, ko je potreben intenziven telesni stik med materjo in otrokom s pogostim dojenjem na zahtevo, zlahka pride do visokega odstotka opustitve dojenja zaradi domnevnega pomanjkanja mleka. Pogost jok, kolike, razdražljivost in pogosto povpraševanje niso zanesljivi kriteriji za pomanjkanje mleka in jih je potrebno izgnati iz skupne domišljije mater in strokovnjakov."