Prehlad je ena najpogostejših bolezni pri dojenčkih in majhnih otrocih, še posebej tistih z nepopolno razvitim imunskim sistemom. Dojenčki so še posebej dovzetni, saj njihov imunski sistem še ni razvil odpornosti proti številnim vrstam virusov, ki povzročajo prehlad, najpogosteje rinovirusi. Jesenski in zimski meseci te težave še poslabšajo, saj ogrevani prostori izsušijo dojenčkovo sluznico nosu in grla, kar poveča dovzetnost za okužbe. Poleg tega več časa preživimo v zaprtih prostorih, kjer se virusi lažje množijo in hitreje širijo. V povprečju večina otrok preboli od šest do deset prehladov na leto, pri tistih, ki obiskujejo vrtec, pa se to število še poveča. Prehlad ni izjema niti v poletnih mesecih, še posebej takrat, ko pride do izrazitih temperaturnih sprememb. Čeprav je prehlad pogosto blag in mine brez dodatnih ukrepov, je pomembno vedeti, kdaj je potreben obisk pri zdravniku in kako lahko starši sami pomagajo svojemu malčku.
Simptomi prehlada pri dojenčku
Prehlad se pri dojenčku lahko kaže z različnimi znaki, ki običajno nastopijo postopoma in dosežejo vrhunec 2. do 3. dan bolezni, nato pa v 10 do 14 dneh postopoma izzvenijo. Kašelj pa lahko traja dlje, tudi 3-4 tedne. Najpogostejši simptomi vključujejo:
- Težave z dihanjem: Dojenček lahko kiha, teče mu iz nosu, ali pa ima popolnoma zamašen nosek. Zaradi zamašenega nosu lahko težko doji ali pije po steklenički. Če ima dudo, je nesrečen, ker zaradi polnega noska ne ostane dolgo v ustih.
- Bolečine in nelagodje: Boli ga lahko grlo, pojavi se lahko kašelj, glavobol in splošno slabo počutje. Otrok je brez apetita in zelo razdražljiv, morda več spi kot navadno.
- Vročina: Pojavi se lahko povišana telesna temperatura do 38,5 stopinje C. Pri novorojenčkih ali dojenčkih do tretjega meseca starosti je povišana telesna temperatura nad 38 °C že razlog za takojšen obisk pri zdravniku.
Kdaj je potreben obisk pri zdravniku?
Čeprav večina prehladov pri dojenčkih ni zaskrbljujoča in mine brez dodatnih ukrepov, obstajajo določeni znaki, ki kažejo na potrebo po zdravniški pomoči. Splošno pravilo je, da je pri dojenčkih vedno bolje biti previden.
Nujno je obiskati pediatra, če:
- Dojenček je mlajši od treh mesecev in ima simptome prehlada. V tem primeru je prav, da obiščete pediatra, saj je njihov imunski sistem še posebej ranljiv.
- Dojenček težko diha. To lahko vključuje hitro dihanje (več kot 60 vdihov na minuto), sopenje ali uporabo dodatnih mišic pri dihanju.
- Izcedek iz nosu je gost in zelen ali rumene barve. To lahko kaže na morebitno bakterijsko okužbo.
- Dojenček kašlja več kot teden dni ali ima zelo intenziven, nenehen kašelj.
- Dojenček zelo veliko spi, je apatičen ali ne reagira na okolico.
- Dojenček zavrača pitje tekočine ali ima manj kot šest ur zaporedoma mokre pleničke (kar je znak dehidracije).
- Dojenček ima bolečine v ušesih ali izcedek iz ušesa.
- Povišana telesna temperatura je višja od 38,5 stopinje C, še posebej, če traja več dni ali hitro narašča. Pri dojenčkih, mlajših od 6 mesecev, je vročina nad 39 °C že razlog za obisk zdravnika. Pri vseh otrocih pa je vročina nad 40 °C nevarna.
- Sumite na zaplete, kot so vnetje ušes, vnetje sinusov ali pljučnica.
Če je dojenček starejši od treh mesecev in nima nobenega od zgoraj naštetih znakov, lahko nekaj dni opazujete, kako se bo prehlad razvijal. Vendar pa je pomembno poudariti, da če vas karkoli skrbi glede otrokovega zdravstvenega stanja, je vedno najbolje poklicati pediatra in se posvetovati.
Kako lahko pomagamo dojenčku?
Čeprav ne obstaja zdravilo, ki bi pospešilo okrevanje po prehladu, obstaja več ukrepov, s katerimi lahko starši olajšajo simptome in pomagajo svojemu malčku čim lažje preboleti okužbo.
Skrb za dihalne poti
- Čiščenje nosu: To je eden najpomembnejših ukrepov. Dojenčki si ne morejo sami izpihati noska, zato je redno čiščenje nujno. Zelo priporočljiva je uporaba fiziološke raztopine, ki razredči izcedek in omogoči lažje izločanje sluzi. Pripravek lahko naredite sami: v liter prekuhane vode dodajte žlico soli in pustite, da se ohladi. Z majhno injekcijo (brez igle) ali posebno pršilko vbrizgajte nekaj kapljic v vsako nosnico večkrat na dan. Obstajajo tudi posebne otroške ampule s fiziološko raztopino. Za odstranjevanje goste sluzi lahko uporabite tudi nežne nosne aspiratorje, čeprav jih otroci običajno ne marajo.
- Vlaženje zraka: Suh zrak, še posebej v času centralnega ogrevanja, dodatno draži dihalne poti in poslabšuje simptome. V otroško sobo namestite vlažilec zraka. Če ga nimate, bo dovolj že to, da na radiatorje postavite posode z vodo ali obesite mokre brisače.
- Vdihavanje pare: Topla para lahko pomaga odpreti zamašen nos. To lahko dosežete tako, da z dojenčkom preživite čas v kopalnici, kjer pustite teči toplo vodo in zaprete vrata ter okna, dokler se prostor ne napolni s paro. V takem okolju ostanite vsaj 15 minut. Ta metoda je še posebej koristna pred spanjem in obroki. Pomembno je, da nadzorujete otroka in poskrbite za varno razdaljo, saj je vroča para lahko nevarna.
- Dvignjeno vzglavje: Dvignite vzglavje dojenčkove posteljice ali vzmetnice. To lahko olajša dihanje med spanjem.
Hidracija in prehrana
- Dovolj tekočine: Poskrbite, da bo dojenček dovolj pil. Če ga ovira izcedek iz nosu, mu najprej nežno očistite nosek, preden mu ponudite tekočino. Dojenčki naj se čim več dojijo ali pijejo prilagojeno mleko. Za dojenčke, starejše od šestih mesecev, so primerni tudi blagi zeliščni čaji (npr. kamilični) in tople juhe.
- Vitamin C: Ponudite mu dovolj vitamina C v naravni obliki, na primer v obliki svežega sadnega soka (pomaranča), če je že dovolj star.
Lajšanje bolečin in vročine
- Zdravila za zniževanje temperature: Če ima dojenček povišano telesno temperaturo in se ne počuti dobro, mu lahko daste sredstvo za znižanje temperature, kot je paracetamol ali ibuprofen, vendar le, če vam ga je predpisal ali priporočil zdravnik. Nikoli ne uporabljajte zdravil proti kašlju in prehladu brez recepta pri dojenčku po svoji lastni presoji, razen če vam tako naroči pediater. Antibiotiki niso učinkoviti proti prehladu, lahko pa pomagajo pri sekundarnih bakterijskih okužbah.
- Med (za otroke starejše od enega leta): Med lahko ublaži dražeč kašelj pri otrocih, starejših od enega leta. Vsebuje naravne antiseptične lastnosti, ki lahko pomagajo pri vnetju grla in olajšajo kašelj. Dojenčkom, mlajšim od enega leta, medu ne smete dajati zaradi tveganja za botulizem.
Splošno počutje in nega
- Potrpežljivost in razumevanje: Ne pozabite, da se prehlajen otrok počuti tako kot vi, ko ste prehlajeni. Tudi njega lahko bolijo glavica, grlo, roke in noge. Bodite potrpežljivi, če je nedružaben in nejevoljen.
- Počitek: Otrok naj počiva, vendar mu ni treba ostati v postelji, če tega sam ne želi. Če nima vročine, naj bo čim več zunaj, na svežem zraku, saj to krepi odpornost.
- Higiena: Redno umivajte svoje roke in roke otroka. Uporabljajte robčke za enkratno uporabo.
Preprečevanje okužb
Čeprav je preprečevanje popolnoma nemogoče, lahko z nekaterimi ukrepi zmanjšamo tveganje za prehlad pri dojenčku:
- Izogibajte se stiku z bolnimi osebami: Bolni (tudi le prehlajeni) otroci in odrasli naj ne obiskujejo družin, ki imajo dojenčka. Če je mogoče, omejite obiske sorodnikov in prijateljev, ki so prehlajeni.
- Omejite obiske vrtca za starejše brate in sestre: Najpogostejši vir virusov v domačem okolju so starejši otroci, ki obiskujejo vrtec, zato je v prvih mesecih dojenčkovega življenja bolje, da tudi sorojenci ne obiskujejo vrtca.
- Krepitev imunskega sistema: Zdrava prehrana, bogata z vitamini in minerali (zlasti vitamin C, D in cink), ter dovolj spanja in gibanja na svežem zraku so ključni za močan imunski sistem. Dojenčki s materinim mlekom dobijo protitelesa, ki jih ščitijo pred okužbami.
Čišćenje nosa od slina kod deteta uz pomoć noska za usisivač @BebaPlace Aspirator Za Nos
Pomembno obvestilo: Informacije na tej spletni strani so namenjene splošnim informacijam in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom. Vedno se posvetujte s svojim pediatrom glede zdravstvenih težav vašega otroka.