Prvi meseci življenja dojenčka so obdobje hitrih sprememb in odkrivanja. V prvih tednih se dojenček še vedno privaja na življenje zunaj maternice, a že kaže prve znake samostojnosti in radovednosti. Posebej zanimivo je obdobje okoli tretjega tedna starosti, ko se začnejo kazati prvi premiki v motoričnem razvoju, izboljšuje se vidna sposobnost in možgani postajajo bolj pripravljeni na zaznavanje kompleksnejših dražljajev.
Motorika in moč: Prvi koraki k samostojnosti
Vsak dan postaja dojenček močnejši, kar se odraža tudi v njegovi zmožnosti dvigovanja glavice. Že pri treh tednih starosti lahko nežno spodbujate dojenčka k dvigovanju glavice od podlage. Nekateri dojenčki v tem obdobju že dvignejo glavo za 45 stopinj, in ta sposobnost se z vsakim novim poskusom izboljšuje. Večkrat ko mu ponudite to možnost, boljši in močnejši postajajo njegovi vratni mišični. Vsekakor je pomembno, da je dojenček vsakodnevno nekaj časa na trebuščku - že zgolj nekaj minut šteje. To mu pomaga pri razvijanju in izboljšanju koordinacije mišic in motoričnih sposobnosti, ki jih potrebuje za premikanje. Začnite s petimi minutami dnevno in ta čas postopno daljšajte. Če dojenčku položaj na trebuščku ni všeč, poskusite tako, da se skupaj z njim uležete na trebuh. V prvih dneh bodite še posebej pozorni, saj dojenček glave ne bo mogel držati pokonci prav dolgo, zato mu boste verjetno morali pomagati.
V prvem mesecu življenja se razvoj mišic začne pri vratnih mišicah, ki podpirajo glavo, sledijo jim ramena, hrbet in končno noge. Ko se pogovarjate z dojenčkom, lahko vidite, kako premika usta. Ob koncu prvega meseca lahko že obrača glavo. Nekje med drugim in tretjim mesecem dojenček odkrije svoje dlani. Morda bo strmel vanje in se čudil ter hkrati trudil, da bi dlani nekako pripeljal do svojih ust. Njegov trud, da bi obvladal svoje roke in dlani, morda še ne bo povsem uspešen, a hkrati je to odlična vaja. Dojenčkova čutila v tretjem mesecu: dotik. V tretjem mesecu boste opazili, da vaš dojenček vse bolj razvija občutek za stvari, ki so okoli njega, in s tem nov čut - dotik. Pri razvoju tega novega čuta lahko dojenčku pomagate tako, da uporabljate različne teksture in materiale, s katerimi naj se dojenček igra z dotikanjem in raziskovanjem te, zanj povsem nove izkušnje. Prav tako kot različni materiali, je zelo pomemben stik kože s kožo. Ne le, da dotik vaše kože z dojenčkovo pomaga pri vzpostavitvi vezi med vama, prav tako lahko stik kože na kožo za dojenčka predstavlja cono udobja, v primeru, ko je razburjen ali razdražen. Odličen način, da poskrbite za še več stika kože na kožo, je masaža. Poskusite nežno masirati vašega dojenčka. Masaža je lahko zelo preprosta, na primer: nanašanje otroškega olja na kožo dojenčka, medtem ko se nežno pogovarjate z njim.
Pri treh mesecih glavico že zadrži v srednjem položaju ter pogleda levo in desno. Noge že postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad kolki, v tem položaju so noge aktivne, stopala pa se dotikajo in gibajo. Roke pripelje na sredino, vendar na telesu, saj ne posežejo še v prostor. Prisotno je nenehno drobno gibanje celega telesa, imenovano drencanje, ki je pomembno za pridobivanje stabilnosti in občutka sredine. Na trebuhu sta komolca za malenkost postavljena bolj naprej kot rameni, kar dojenčku zagotovi stabilen in funkcionalen položaj, v katerem se lahko dviga in spušča.
Kognitivni razvoj: Svet v novih oblikah
Hkrati so možgani dojenčka pri tej starosti že pripravljeni opazovati bolj kompleksne oblike, torej ne več zgolj kroge, temveč tudi cikcak motive. To je posledica izboljšane zmožnosti koncentracije na predmete in oblike pred njimi. V preteklosti je bil uspeh pri zadetku viseče igrače bolj slučajen kot nameren. Vendar pa se zdaj, v tretjem mesecu, dojenček že počasi uči osnov koncepta "vzrok in posledica", torej ko nekaj zadene, se tisto nekaj tudi premakne. Dojenčkovi možgani naredijo na tisoče povezav v sekundi in skoraj lahko vidite, kako se osredotoča na svojo novo zmožnost.
Socialni razvoj: Prvi nasmehi in interakcije
Živjo … ti! Dojenček se ne bo smehljal le vam, ampak bo svoje nasmehe namenil vsem v njegovi okolici - še posebej vsem odraslim, ki so pripravljeni, da se mu nasmehnejo prvi. Dojenček pa jim bo nasmeh vrnil. Prav tako je tretji mesec čas, ko se dojenček začenja čuditi vsem dojenčkom, ki so v njegovi bližini, in jih opažati. Še posebej všeč mu bo njegov lastni odsev v ogledalu. V drugem mesecu se že postopoma začne usmerjati proti sredini, gibanja »vse ali nič« ni več, tudi obseg gibov je manjši, pri gibanju se nogice in rokice ne vrnejo več v isti položaj. Glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas tudi zadrži, za kratek čas celo fiksira pogled. Kadar ima glavo obrnjeno na stran, je obrazna stran telesa bolj iztegnjena (roka, noga), zatilna stran telesa pa bolj pokrčena, kar imenujemo asimetrični tonični vratni refleks, ki gradi občutek sredine in prispeva h graditvi občutka leve in desne strani telesa. Na trebuhu so roke pokrčene ob telesu in na sredini lahko glavico dvigne že toliko, da nos dvigne od podlage.
Hranjenje in dobro počutje: Bruhanje in polivanje
Naj vas ne skrbi, če dojenčku priteče iz ust nekaj mleka. Količinsko lahko morda izgleda veliko, verjetno pa gre le za količino ene jušne žlice, predvsem pa bo v mesecu ali dveh izvenelo. Pogovorite se s pediatrom, če dojenček res pogosto bruha večje količine mleka in pa tudi, če bo imel temperaturo višjo od 38°C. Včasih dojenčki po obroku polivajo ali izbruhajo nekaj mleka. To je normalno, saj majhni dojenčki ne vedo, kdaj so siti in se včasih preveč najedo. Višek mleka potem izbruhajo. Že majhna količina izbruhanega pa včasih zgleda zelo veliko. Če polijete pol decilitra vode po ravni površini, lahko sami vidite, da količinsko zgleda veliko več, kot je v resnici. Zato se včasih starši prestrašijo, pa vendar dojenček izbruha le višek obroka. Seveda pa ni dobro, če izbruha veliko količino mleka in se to dogaja pogosto. V tem primeru je prav, da se posvetujete z zdravnikom.
Kako pomagati dojenčku pri razvoju?
Dojenčku dajte v roke nekaj, kar je svetlih barv, na primer ropotuljico - morda jo že lahko, čeprav le nekaj sekund, drži povsem samostojno, brez vaše pomoči. Lahko poskusite tudi z igračko, ki je polna gub in šumi, ter opazujte dojenčka, kaj stori, ko zasliši, da igračka ropota oziroma proizvaja zvok. Če vaš otrok v prejšnjem mesecu ni maral telovadbe in se je na vse grlo upiral, ko ste z njim poskušali delati vaje, je sedaj, v tretjem mesecu, čas, da poskusite ponovno. Morda boste presenečeni. Vsaka igrača in igra ima svoj trenutek. Še vedno berite svojemu dojenčku. To, da otroku pokažete in prebirate preproste otroške knjige tudi v tako zgodnjem obdobju, je čudovit način za privajanje njegovih ušes in sluha na zvoke in ritem, ki ga ima jezik. Če ste mu do sedaj prebirali le zvečer, pred spanjem, dodajte vajini rutini še branje čez dan. Zapestna ropotuljica bo dojenčku pomagala, da bodo njegove roke in oči vse bolj usklajene, prav tako bo poskrbela za nadzor nad mišicami, medtem ko se bo dojenček trudil in ugotavljal, kako naj ravna z njo.
RAZVOJNE AKTIVNOSTI za novorojenčka in enomesečnega dojenčka
Pomembna obvestila in nasveti
Pomembno obvestilo: Informacije na spletni strani Nosecka.net so namenjene zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe. V primeru dvomov ali posebnih skrbi glede razvoja vašega dojenčka se vedno posvetujte s pediatrom. Gibalni razvoj dojenčka se razlikuje od dojenčka do dojenčka. Do približno tretjega meseca starosti naj bi normalni razvoj potekal enotno in približno enako za vsakega dojenčka. Pozneje pa se v razvoju dojenčkov pokaže raznolikost in še vedno popolnoma zdrava odstopanja od normalnega. Starši naj otrok ne primerjajo med seboj, saj je vsak otrok drugačen. Popolnoma zdravo in normalno je v otrokovem razvoju naleteti na odstopanja oziroma razlike. Zato je opis razvoja dojenčka le okviren, in ne točno določen ter za vse enak. Če ste kot družinica pripravljeni sprejeti prve obiske, da tudi prijatelji in družina spoznajo dojenčka, jim ne pozabite naročiti, da si pred pestovanjem umijejo roke.
V prvih dneh življenja lahko novorojenček izgubi nekaj teže, vendar je to povsem normalno, saj se prilagaja na življenje izven maternice. V prvem mesecu življenja otrok zraste v povprečju dva do štiri centimetre. Teža glave novorojenčka je enaka četrtini telesne mase, zato ni presenetljivo, da mišice v začetku niso dovolj močne, da bi držale otrokovo glavo. Mehur je pri dojenčku sprva zelo majhen. V njem se lahko zbira le približno 60 do 100 ml urina. Zato in ker občutek mehurja še ni povsem razvit, otroci zelo pogosto lulajo. Tudi novorojenčkov želodec je še vedno zelo majhen (v velikosti kokošjega jajca).