Jok novorojenčka je za starše pogosto skrb vzbujajoč, še posebej, ko se zdi neutolažljiv. Pogosto je jok povezan s težavami pri prebavi, zlasti z napenjanjem in krči v trebuščku. Razumevanje teh pojavov je ključno za pomoč dojenčku in pomiritev staršev.
Razumevanje kolik in napenjanja
Kolike pri novorojenčkih nastanejo zaradi krčenja gladkega mišičevja črevesja, kar dojenček občuti kot bolečine v trebuščku. Kot pojasnjuje Marija Eržen, vodja patronažne službe v Zdravstvenem domu Kranj, je za diagnozo kolik potrebno izpolniti določene pogoje: jok mora trajati vsaj tri ure na dan, tri dni v tednu in vsaj tri tedne skupaj. Značilno za kolike je, da se pojavljajo največkrat pozno popoldne ali zvečer, običajno v prvih tednih starosti, najpogosteje med drugim in tretjim tednom, in prenehajo okoli tretjega meseca starosti.
Napenjanje v trebuščku po hranjenju je pogost pojav, ki pa običajno hitro mine. Vendar pa se lahko pojavi tudi jok, ki ni nujno povezan s kolikami. Včasih se dojenček napenja in joka, ker ne more opraviti potrebe, kar je lahko posledica zaprtja ali pa zgolj potrebe po odvajanju. Pomembno je razlikovati med temi stanji.
Vzroki za težave s prebavo pri dojenčkih
Več dejavnikov lahko prispeva k težavam s prebavo pri dojenčkih, vključno s kolikami in napenjanjem.
- Goltanje zraka med hranjenjem: Pri hranjenju po steklenički se dojenček lahko prenajeda, saj mu mleko samo teče v usta. S tem pogoltne tudi več zraka, kar lahko povzroči krče in napenjanje.
- Neustrezna tehnika hranjenja: Ne glede na način hranjenja (dojenje ali steklenička), lahko neustrezna lega ali prehitro pitje mleka povzroči goltanje zraka.
- Slabo razvit prebavni sistem: Prebavni trakt novorojenčkov je še nepopolno razvit, kar lahko vodi do težav s prebavo. Črevesne resice pogosto proizvedejo premalo encima laktaze, ki je potrebna za razgradnjo mlečnega sladkorja (laktoze). Neprebavljena laktoza postane hrana za bakterije, ki med razgradnjo sproščajo pline, kar povzroči napihnjen trebuh in vetrove.
- Občutljivost na hrano: Dojenček je lahko občutljiv na določene sestavine hrane, ki jih zaužije mama preko materinega mleka. To je lahko na primer mlečni sladkor. Zato se materam, ki dojijo, svetuje, da v manjših količinah uživajo kravje ali kozje mleko in mlečne izdelke ter hrano, ki jih same napenja.
- Alergije in intolerance: V redkih primerih se lahko pojavijo preobčutljivost ali alergije na določene sestavine hrane, kot so mleko ali jajca. Alergije pri novorojenčkih se običajno še ne pokažejo, lahko pa domnevamo preobčutljivost na določeno hrano.
Prepoznavanje resnejših težav
Čeprav so kolike in napenjanje pogosti in običajno nenevarni, je pomembno znati prepoznati znake, ki kažejo na resnejše težave in zahtevajo obisk pri pediatru.
- Intenziven in neutolažljiv jok: Če jok ne preneha več ur, se stopnjuje in pojavlja tudi čez dan, je potreben pregled pri pediatru.
- Spremembe v blatu: Če je v blatu primešana večja količina sluzi ali opazite kri (sveže ali temne sledi), je nujno obiskati zdravnika. Zelena barva blata je lahko posledica pitja velikih količin prednjega, vodenega mleka, vendar je ob drugih spremembah potrebno posvetovanje. Pri kolikah je blato pogosto zelenkasto.
- Drugi znaki: Če je otrok v obraz rdeč ali bled, ima napet trebuh, nogice pokrčene k trebuhu, stopalca hladna, dlani stisnjene v pest, in je izčrpan od joka, je priporočljiv obisk pri pediatru.
Poleg kolik, alergij in intoleranc, se lahko enaki ali podobni znaki kažejo tudi pri drugih resnejših boleznih, kot so okužbe sečil, vnetje ušes, driska, ukleščena kila, vnetje trebušne mrene ali invaginacija črevesja.
Kako lahko pomagamo dojenčku?
Obstaja več načinov, kako lahko starši pomagajo svojim dojenčkom pri težavah s prebavo.
- Hranjenje:
- Doječi otroci: Priporoča se pestra prehrana matere. Svetuje se, da ne uživa večjih količin kravjega ali kozjega mleka in mlečnih izdelkov ter hrane, ki jo napenja.
- Otroci hranjeni po steklenički: V primeru kolik je priporočljivo poseči po prilagojenih mlečnih formulah, imenovanih antikolične (anti-colics ali AC-formule).
- Položaj med hranjenjem: Zagotovite ustrezen položaj dojenčka med hranjenjem, da se zmanjša goltanje zraka.
- Podiranje kupčka: Otrok naj med hranjenjem večkrat podre kupček, kar lahko zmanjša napenjanje.
- Naravna sredstva in pripomočki:
- Čaji proti vetrovom: Na voljo so v lekarnah.
- Kapljice proti trebušnim krčem: V slovenskih lekarnah pripravljajo naravne kapljice (janež, kumina, koper) na osnovi sladkorja, ki blagodejno vplivajo na prebavo. Sestavine delno prehajajo v materino mleko.
- Polaganje na trebuh: Dojenčka lahko polagamo na trebuh, vendar vedno pod nadzorom.
- Masaža trebuščka: Nežno masiranje trebuščka v smeri urinega kazalca lahko pomaga pri odvajanju plinov.
- Topla kopel: Lahko pomaga sprostiti mišice in olajša odvajanje.
- Glicerinske svečke: Uporabljajo se za zmehčanje trdega čepka blata v danki, vendar le po posvetu z zdravnikom.
- Laktoza (mlečni sladkor): V lekarni je na voljo v obliki praška (npr. Lectecon, Portalak, Prorektal sirup). Uporablja se za mehčanje blata.
- Donat Mg: Uporaba tople mineralne vode Donat Mg lahko pomaga pri mehčanju blata.
- Prehrana in čas uvajanja goste hrane:
- Dojenje: Priporoča se dojenje vsaj do šestega meseca starosti.
- Gosta hrana: Z uvajanjem goste hrane ne smemo začeti pred sedemnajstim tednom starosti in ne po 26. tednu, pri čemer upoštevamo individualni razvoj otroka.
- Živila, ki zapirajo: Pri težavah z zaprtjem se je priporočljivo izogibati bananam, čokoladi, kuhanemu korenčku in rižu.
- Živila, ki odpirajo: Priporočljivi so polnozrnata žita, sveže sadje (slive, marelice, breskve), zelenjava (špinača, brokoli), fige, kosmiči, izdelki s probiotiki.
Handling - Pravilno dvigovanje in polaganje dojenčka med 0 - 3. meseca
Kdaj k pediatru?
Čeprav so prebavne težave pogoste, je pomembno, da starši vedo, kdaj je potreben obisk pri pediatru.
- Neutolažljiv jok: Če dojenček neutolažljivo joka več ur, se jok stopnjuje ali pa se pojavlja čez dan.
- Kri ali sluz v blatu: Prisotnost krvi ali večje količine sluzi v blatu.
- Slabo počutje dojenčka: Če je dojenček vidno prizadet, bled, apatičen ali kaže druge znake bolezni.
- Sum na resnejšo bolezen: Če obstaja sum na okužbo, vnetje ali drugo resno stanje.
- Zaprtje, ki traja dlje časa: Če dojenček ne odvaja blata več dni, še posebej, če je blato trdo in boleče.
- Težave z AD3 kaplicami: Če dojenček po jemanju kapljic AD3 dobi krče, je potrebno posvetovanje s pediatrom.
Posebnosti pri odvajanju blata
- Ugotavljanje zaprtja: Pri dojenčkih je zaprtje opredeljeno bolj po gostoti in trdoti blata kot po pogostosti odvajanj. Blato, ki je trdo, suho, v obliki pelet ali z razpokami na površini, je znak zaprtja.
- Dojeni otroci: Pri dojenih otrocih je zaprtje manj pogosto, saj materino mleko deluje kot naravno odvajalo. Blato je običajno mehko in rumene barve.
- Otroci na adaptiranem mleku: Pri njih je zaprtje pogostejše. V takih primerih lahko pomaga prehod na posebno mlečno formulo, ki je namenjena otrokom z zaprtjem.
- Uvajanje goste hrane: Spremembe v prehrani lahko vplivajo na odvajanje blata.
Pediater kot "odvetnik otroka"
V primeru dvomov ali skrbi glede zdravja in počutja dojenčka, je vedno najbolje poiskati strokovni nasvet pri pediatru. Pediater je tisti, ki bo na podlagi pregleda in izvidov izključil resnejše bolezni in svetoval najboljše ukrepe za pomoč dojenčku. Kot modro piše v enem izmed virov: "Pediater je odvetnik otroka. Vedno se vpraša: 'Ali je to in to za otroka dobro?' ne glede na interese, mnenja, prepričanja drugih." S tem poudarkom na otrokovem dobrem počutju in zdravju, lahko starši lažje sprejemajo odločitve glede skrbi za svoje najmlajše.