Vsak starš si želi, da bi se njegov dojenček razvijal optimalno in brez težav. Ena izmed pogostih skrbi, ki se pojavi pri mlajših dojenčkih, je, ko opazijo, da se otrok obrača predvsem na eno stran ali da ima eno stran telesa bolj v uporabi kot drugo. Je to znak za alarm ali zgolj del naravnega razvoja? Raziskali smo vzroke, razvojne mejnike in možne rešitve, ki jih priporočajo strokovnjaki.
Preferenca ene strani: Naravna tendenca ali razvojna težava?
Vsak otrok, tako kot odrasli, ima določeno dominantno stran telesa. S to stranjo pogosto najprej osvoji določen gibalni vzorec, ki mu mora v kratkem času slediti tudi druga stran. Pri dojenčku pa je ključnega pomena, da razlika med eno in drugo stranjo telesa ne sme biti prevelika in da obe strani telesa uporablja približno enakovredno.
Če dojenček z gibanjem nima težav in glavico na eno stran obrača samo v vozičku, drugače pa jo enakovredno obrača na obe strani, je možno, da mu v vozičku pač odgovarja, če se nasloni vedno na isto stran. V takšnem primeru je pomembno, da ga starši spodbujajo, da bi glavico v vozičku čim več držal v srednjem položaju ali vsaj na obe strani približno enakovredno.
Vendar, če opazimo, da glavico obrača neenakomerno tudi sicer, ali da kaže kakršno koli razliko med desno in levo polovico telesa, ki je prisotna ves ali večino časa, potem je potrebno tej zadevi posvetiti več pozornosti. V takšnih primerih je pametno o zadevi obvestiti pediatra.
Asimetrija gibanja in razvojni vidiki
Asimetrija v gibanju dojenčka se lahko kaže na različne načine, ne le pri obračanju glavice. Lahko se pojavi pri plazenju, ko se dojenček na primer z eno roko potiska naprej, ali pa pri kasnejših aktivnostih, kot je tek, ko večinoma aktivno uporablja eno stran telesa.
Refleksi kot temelj razvoja: Novorojenček pride na svet opremljen z različnimi refleksi, ki mu pomagajo pri prilagajanju na novo okolje. Ti refleksi izginejo do približno tretjega ali četrtega meseca starosti, ko jih nadomestijo bolj zapletene reakcije, ki delujejo na višjem nevrološkem nivoju. Če refleksi ne izginejo ali so prisotni še v kasnejših mesecih, ko to ni več zaželeno, lahko to nakazuje na določene težave.
Asimetrični tonični vratni refleks (ATVR): Ta refleks je najmočneje izražen okoli drugega meseca starosti in je odvisen od položaja glave. Če je glava obrnjena v desno, sta desna roka in noga bolj iztegnjeni, leva pa bolj pokrčena. Pomembno je, da dojenček spreminja položaj glave, s čimer spreminja tudi položaj telesa in pridobiva občutek za levo in desno stran telesa. ATVR pripomore tudi k občutku za sredino telesa.
Usklajena mišična aktivnost in stabilnost: Za tekoče in nadzorovano gibanje je ključna usklajena mišična aktivnost, ki zagotavlja stabilnost v trupu. Nestabilnost v trupu lahko vodi do nepravilnih vzorcev gibanja in drže, kar negativno vpliva na kakovost gibalnega razvoja. Stabilnost v trupu omogoča boljši nadzor glave in okončin.
Položaj na trebuhu: Položaj na trebuhu je izredno pomemben za razvoj stabilnosti ramenskega obroča in posledično za dober nadzor glave. Če dojenček glavo drži zelo visoko, ima zakrčena ramena nazaj ali slabo oporo na roke, je potrebno vprašati za nasvet razvojnega fizioterapevta, kako izboljšati kakovost tega položaja.
Drencanje: V obdobju, ko se dojenček začne usmerjati proti sredini telesa (okoli tretjega do četrtega meseca), je pomembno tako imenovano drencanje - drobni, ponavljajoči se gibi majhnih obsegov okoli sredinskega položaja telesa. Ti gibi kažejo na dozorevanje živčno-mišičnega sistema in pomagajo pri usklajevanju mišične aktivnosti ter pridobivanju čutno-gibalnih izkušenj za sredinsko poravnanost telesa.
Dvignjena medenica: V tretjem in četrtem mesecu starosti naj bi bil dojenček sposoben v hrbtnem položaju zadržati dvignjeno medenico (s pokrčenimi nogami) od podlage. To kaže na dobro stabilnost in usklajenost mišične moči v trupu ter vpliva na stabilnost ramenskega obroča in vratnih mišic, kar je ključno za dober nadzor glave.
Kdaj obiskati strokovnjaka?
Če opazite, da ena stran telesa pri dojenčku res bolj odgovarja kot druga, ali če opazite splošno poudarjenost ene strani pri gibanju, je pametno obvestiti pediatra. Pediatri in nevrofizioterapevti iz razvojnih ambulant lahko pregledajo otrokove motorične spretnosti in držo ter po potrebi svetujejo ustrezne vaje.
Znaki, ki kažejo na možno asimetrijo ali težave:
- Dojenček glavico obrača predvsem na eno stran, tudi sicer.
- Opazna razlika med desno in levo polovico telesa, ki je prisotna večino časa.
- Dojenček se plazi ali kobaca na nenavaden način, s poudarkom na eni strani.
- Malček pri hoji ali drugih aktivnostih večinoma uporablja le eno stran telesa.
- Refleksi ne izginejo v pričakovanem časovnem obdobju.
- Dojenček močno usloči glavo nazaj ali ima težave s kontrolo glave pri pasenju kravic.
- Težave pri obračanju s hrbta na trebuh ali obratno, ali stalno obračanje samo na eno stran.
Pravilno rokovanje (handling) in spodbujanje gibanja
Kljub temu, da se nekateri dojenčki sami prilagodijo in težave sčasoma izginejo, je pravilno rokovanje in spodbujanje gibanja ključnega pomena za optimalen razvoj.
Handling: Pri novorojenčkih in dojenčkih s sumom na nepravilne vzorce gibanja je pomembno pravilno rokovanje. To vključuje ustrezno dviganje, nošenje in previjanje. Izogibajte se dvigovanju iz hrbta in odlaganju na hrbet brez ustrezne podpore glave, saj je ta v zgodnjem obdobju še zelo težka. Fiksiranje glave z držanjem za glavo ni priporočljivo, saj lahko ovira naraven razvoj kontrole glave.
Spodbujanje gibanja: Ključno je, da dojenčku zagotovite dovolj priložnosti za gibanje na različnih podlagah in v različnih položajih.
- Na trebuhu: Redno ga polagajte na trebuh, da trenira kontrolo glavice in krepi mišice. Če se upira, ga lahko položite na podlahti.
- Obračanje: Zagotovite mu varno okolje za prosto obračanje. Trdna, ravna podlaga na tleh je najvarnejša. Spodbujajte ga z igračami, ki jih premikate tako, da ga motivirate k obračanju. Noge ne smejo biti utesnjene z oblačili.
- Vzpodbudite obojestransko uporabo: Pri igri ga spodbujajte, da uporablja obe roki in nogi enakomerno.
Handling - pravilno rokovanje z dojenčkom
Gibalni razvoj in mejniki
Gibalni razvoj otroka poteka individualno, vendar obstajajo osnovni mejniki, na katere je dobro biti pozoren:
- 10 mesecev: Premikanje po prostoru s plazenjem ali kobacanjem, samostojno posedanje z vzravnano hrbtenico, obramba ob izgubi ravnotežja z rokami, zadrževanje lastne teže na nogah, ploskanje z rokami.
- 12 mesecev: Kobacanje, vstajanje ob opori, ne stalno stati na prstih, plezanje po nizkih ovirah, spuščanje po stopnicah vzvratno, samostojno igranje.
- 14 mesecev: Hoja ob opori, vstajanje in hoja ob ravni steni, preplezanje med oporama, hoja z rinejem večjih predmetov pred sabo, samostojen shod.
Pomembni znaki v vseh starostnih obdobjih:
- Gibanje v več smereh (ne vedno obračanje na isti bok, posedanje preko obeh bokov).
- Glava je vzravnana in ni večino časa nagnjena v eno smer.
- Trup ni vedno nagnjen v isto smer.
- Ni opazne razlike v funkciji ene roke v primerjavi z drugo.
- Napredovanje v razvoju - osvajanje novih in zamenjava starejših faz z naprednejšimi.
Dolgotrajne posledice in športne aktivnosti
Asimetrije v dobi dojenčka in malčka lahko nakazujejo večjo možnost za pojav skolioz (ukrivljenosti hrbtenice) v odraščanju. Tudi nižji mišični tonus lahko povzroča težave z držo in posledično s hrbtenico. Vendar pa ni nujno, da bo otrok zaradi teh težav tudi manj spreten ali bolj okoren. Zanimivo je, da so otroci, ki so obiskovali razvojno nevrološko obravnavo, pogosto bolj spretni in motorično sposobni od vrstnikov.
Čeprav športna aktivnost otroku ne škodi, je pomembno izbrati vrsto športa glede na njegove individualne potrebe. Če ima otrok težave z gibalnim razvojem, se je priporočljivo izogibati športom, kjer se večinoma uporablja le ena stran telesa (npr. tenis), in raje izbrati tiste, kjer se uporablja celo telo enakomerno (plavanje, ples, plezanje, kolesarjenje). Pomembno je, da je vadba otroku v veselje in ni prezahtevna.
Pogoste skrbi staršev
- Ploska stopala in zvrnjeni gležnji: V času razvoja, še posebej do 10. leta starosti, so te pojave lahko del normalnega telesnega razvoja. Stopalni lok se začne razvijati okoli 2. leta. Če se lok pojavi, ko se otrok povzpne na prste, so skrbi pogosto odveč. Pri otrocih z nižjim mišičnim tonusom so lahko gležnji zvrnjeni še nekaj časa po tem, ko že shodijo.
- Nenavadna oblika nog (O ali X): Položaj nog na O je značilen za dojenčke in se postopoma spremeni na X do okoli 2,5 leta. Položaji se navadno poravnajo samodejno do konca predšolskega obdobja.
- Drža v sedečem položaju: Vzpodbudite dobro držo že pri malčkih, saj se njihova hrbtenica še razvija. V sedečem položaju je pomembno, da teža ni na trtici, ampak na sednih kosteh, da sedi z vzravnano hrbtenico. Izogibajte se dolgotrajnemu "W sedenju" (medenica med petami).
Če imate kakršne koli dvome ali opazite znake, ki vas skrbijo glede gibalnega razvoja vašega dojenčka, se vedno posvetujte s pediatrom ali razvojnim fizioterapevtom. Z zgodnjim ukrepanjem in pravilnim pristopom lahko bistveno prispevate k zdravi in kakovostni prihodnosti vašega otroka.