Socialno-emocionalni razvoj predstavlja posameznikove izkušnje s čustvi, njegovo zmožnost izražanja in obvladovanja čustev, zmožnost razumevanja čustev drugih in zmožnost vzpostavljanja pozitivne komunikacije. V prvih mesecih, ko se dojenček s čustvi šele spoznava, je socialno-emocionalni razvoj neverjeten. Dojenček čustva doživlja veliko preden jih sploh razume. Zato mu jih moramo pomagati prepoznati, poimenovati, mu nuditi vodenje skozi občutke in mu jih pomagati razumeti.
Razumevanje otrokovega socialno-emocionalnega razvoja
Socialno-emocionalni razvoj se razvija hkrati s kognitivnim razvojem. Skupaj ustvarjata otrokove vtise in odzive. Večina učenja v prvem letu otrokovega življenja namreč poteka ob podpori emocionalnih sposobnosti. Zdrav socialno-emocionalni razvoj že od novorojenčkovega prvega vdiha predstavlja temelj samopodobe v obdobju otroštva, mladostništva in odraslosti.
Socialno-emocionalni razvoj je zelo odvisen od otroka do otroka, saj se pomembno povezuje s temperamentom. Temperament namreč opredeljuje to, kako otrok reagira in komunicira s svojim okoljem. Je prirojen in prisouten že pri rojstvu, zelo izrazito pa se začne kazati v obdobju 5-7 mesecev. Za razliko od temperamenta se otrok s socialno-emocionalnimi sposobnostmi ne rodi. Otrokova pozitivna navezanost na zaupanja vrednega in ljubečega odraslega je ključ do uspešnega socialnega in emocionalnega razvoja.
Prvi nasmehi: Več kot le izraz zadovoljstva
Do drugega meseca vaš otrok večino dne opazuje in posluša ljudi okoli sebe. Nauči se, da ga ti ljudje zabavajo, umirjajo, hranijo in mu omogočajo splošno zadovoljstvo. Ko se mu smehljate, se dobro počuti in instiktivno se otrok prične smehljati tudi vam. Nekateri novorojenčki bodo že v prvem mesecu svojega življenja eksperimentirali s primitivnimi oblikami nasmeška in nasmešku podobnimi grimasami.
Novorojenčkova čustva še niso kompleksna, lahko pa vas že od prvega dne preseneti s sposobnostjo zrcaljenja vaših čustev, saj nanj zlahka vplivajo emocije staršev. Otrok lahko postane navdušen, če ste navdušeni tudi vi, lahko pa postane siten, če ste tudi sami nekoliko bolj muhaste volje. Že v prvem in drugem mesecu lahko začnete slutiti otrokovo osebnost. Ne bodite preveč zaskrbljeni, če vaš dojenček ne dosega nobenega od zgodnjih socialno-emocionalnih mejnikov, a ne pozabite, da otrok že takoj zgodaj na podlagi vašega vedenja prične ustvarjati svojo čustveno življenje.
V tem obdobju se otrokova sposobnost izražati čustva hitro razvija. Ste že doživeli prvi dojenčkov pristni nasmeh? Večina otrok se v tem obdobju nasmehne, ko so veseli, ko jih zabavamo in ko so zadovoljni. Gre za pomemben mejnik v starševstvu. Če so bili prvi tedni z vašim dojenčkom naporni, boste vsaj za trenutek pozabili neprespane noči in naporne prve tedne. Prav tako pa gre tudi za pomemben mejnik v otrokovem življenju, saj je ugotovil, da lahko že samo s premikanjem ustnic komunicira z vami in da mu njegov nasmešek prinese še več pozornosti in občutkov zadovoljstva kot drugače.
Bolj kot je dojenček povezan z vami, bolj in prej se bo pričel povezovati s preostalim delom sveta okoli sebe. Ne razvija se le njegova socializacija. Interakcija s svetom pomembno vpliva tudi na razvoj njegovih možganov. Seveda vaš otrok ne bo prijateljski do vseh. Že tako zgodaj ima nekatere ljudi raje kot druge in se zaveda, da imajo različni ljudje v njegovem življenju različne vloge. Dojenčkova najljubša oseba ste seveda njegovi starši.
Dojenček bo pričel jokati tudi, ko se bo počutil osamljenega ali razočaranega, prav tako pa se bo pričel vedno bolj zavedati svojih notranjih občutkov (lakota, krči, utrujenost), kar bo vedno bolj vplivalo na njegovo življenje in razpoloženje. Ne skrbite, da bi otroka razvadili s preveč pozornosti. Včasih ga ne boste mogli pomiriti, a pomembno je, da mu pokažete, da ga imate radi in vam je mar zanj. Bolj hitro in dosledno ga boste potolažili v prvih šestih mesecih življenja, manj zahteven bo, ko bo odrasel. Pomembno je, da se počuti varnega ob vas.
Od zadovoljstva do izražanja kompleksnih čustev
Vaš dojenček se je od rojstva do danes srečal že s številnimi spremembami. Še vedno pa je zanj najpomembneje, da dobi dovolj hrane, spanja in naklonjenosti. Lakota, nezadovoljstvo in užitek so trenutno najpomembnejši občutki, s katerimi se vaš otrok srečuje. Kompleksna čustva so še vedno pretežka, da bi jih razumel. Še vedno si želi veliko vaše bližine, prigovarjanja, občutka ljubljenosti in varnosti, kar mu tudi nudi trdne temelje za emocionalni razvoj. S tem, ko je tudi fizično vedno bolj razvit, postaja tudi vedno bolj samozavesten in pozoren na svet okoli sebe.
Vedno bolj do izraza prihaja otrokov temperament. Nekateri dojenčki so zelo mirni in predvidljivi, drugi imajo močno voljo in potrebujejo veliko potrpežljivosti ter nežnega usmerjanja. Pomembno je, da se zavedate, da ni nujno, da vam bodo vse otrokove lastnosti ustrezale. Njegovo vedenje vpliva na to, kako se kot starš počutite, prav tako pa pomembno vpliva na dinamiko družine. Zavedati se morate, da je otrokov temperament prirojen in nanj ni možno vplivati. Zato je pomembno, da sprejmeta takšnega kot je, saj bo tako vam kot njemu veliko lažje.
Ko se bo dojenčkov temperament začel kazati, ga zelo dobro opazujte. Otrok je še vedno zelo dober v zrcaljenju vaših čustev. Če ste slabe volje, bo dobro razpoložen dojenček hitro prezrcalil vaša čustva in tudi sam postal slabše razpoložen. Jasno izrazi zadovoljstvo oz. razočarano joka, ko ne doseže igrače oz. zavestno zabavajo druge (npr. kažejo znake apatije predvsem do otrok (npr. prične kontrolirati svoje okolje (npr. zavrača, da nekaj naredi (npr.
Prehod v kompleksnejši svet čustev in socialnih interakcij
V tem obdobju se otrok srečuje s številnimi nasprotji. Morda se vam bo vaš dojenček včasih zdel kot dve različni osebi. Po eni strani bo vedno bolj samozavesten in bo potrjeval svojo neodvisnost, po drugi strani pa se vas bo še vedno močno oklepal in bo sramežljiv v družbi neznancev. Včasih bo odprt in ljubeč, drugič pa nestrpen in prestrašen. Do tega pride, ker otrok prvič prične razlikovati med znanimi in neznanimi situacijami. Zaradi tega se pojavi tesnobnost v bližini neznancev, ki predstavlja enega prvih zares velikih čustvenih mejnikov, ki jih bo vaš otrok dosegel.
Otroka ni strah le oseb, pojavi se tudi strah pred neznanimi predmeti, strah ga lahko postane situacij, ki jih je včasih brez problemov doživljal. Hkrati s strahom pred neznanim se pojavi tudi separacijska anksioznost, ki predstavlja odziv na ločitev otroka od znane osebe (običajno gre za primarne skrbnike), s katero je vzpostavil naklonjen odnos. Otrok je že odkril, da je vsak predmet edinstven in trajen, odkril pa je tudi, da obstajate samo eni vi. Ko vas ne bo videl, bo vedel, da nekje ste, a ne z njim, kar mu lahko povzroči veliko stisko.
Separacijska anksioznost se pri nekaterih otrocih začne prej, pri nekaterih kasneje. Če je otrok na vas močno in zdravo navezan, se lahko pojavi, prav tako pa tudi izgine nekoliko prej. Običajno doseže vrh med 10. in 18. mesecem, potem pa zbledi v zadnji polovici drugega leta. A nič ne skrbite, gre za normalen otrokov razvoj in otroku v nobenem primeru ne zamerite posesivnosti, ki jo bo kazal. Zagotovite mu toliko topline in dobre volje kot je le lahko. S svojimi dejanji otroku kažete kako izražati in vračati ljubezen, kar mu predstavlja osnovno znanje o čustvih, na katero se bo zanašal v prihodnjih letih.
Proti koncu 12. meseca reagira z užitkom, ko vidi poznane ljudi (npr.
V naslednjih mesecih otroka vsak dan čaka nekaj novega in vznemirljivega. Veliko se mora še naučiti, kar pa ni vedno najbolj preprosto. Zato lahko otrok prične doživljati tudi prve čustvene izbruhe, še naprej pa se bo v družbi neznancev lahko počutil neprijetno in doživljal separacijsko anksioznost. Pomembno je, da otroku pomagate krepiti njegovo neodvisnost, hkrati pa mu morate nuditi še vseeno dovolj vodenja, mu postaviti meje in vzdrževati disciplino.
Pomen komunikacije in razvoja govora
Za novopečene starše je eden od najbolj vznemirljivih mejnikov, ko opazujejo, kako se vaš otrok začne izražati in govoriti. Nekje med menjavo plenic in neprespanimi nočmi se morda sprašujete, kdaj in kako se to zgodi. Navsezadnje je težko verjeti, da se bodo ti majhni ljudje, ki so se še včeraj sporazumevali le z jokom in žlobudranjem, kmalu pogajali za piškote pred večerjo.
Pomislite, da je čebljanje prvi korak oz. vaja, ki vodi do izgovarjanja pravih besed in stavkov. Dojenčki se lahko že zelo zgodaj smejijo, hihitajo, spuščajo glasove in izgovarjajo samoglasnike, vendar pa se namensko govorjenje običajno začne pri približno 6 mesecih, ko začnejo eksperimentirati s soglasniki, kot so m, b in p. Te zvoke začnejo kombinirati s samoglasniki in tako ustvarjajo prikupne zloge, kot so ba-ba, da-da, ma-ma, ga-ga in tako naprej.
Ko bo vaš otrok praznoval prvi rojstni dan, vas bo morda presenetil s svojimi prvimi pravimi besedami! Te čarobne besede pogosto vključujejo »mama« ali »ata« oz. »tata«, čemur sledi veliko veselja (in morda tudi nekaj ponosnih solz). To so lahko tudi običajni pozdravi, kot sta »oj« ali „pa-pa“, ter besede, povezane s hrano in igračami, kot sta »sok« in „medo“. V tem obdobju začne otrok imena in zvoke povezovati tudi z dejanskimi stvarmi in ljudmi, kar ga še bolj spodbuja k uporabi besed za sporočanje svojih želja in potreb.
Ko so otroci stari približno 13-18 mesecev, bodo v svoj besedni zaklad dodajali besede in pomene ter začeli eksperimentirati z intonacijo, tako da bodo posnemali vaše govorne vzorce, obračali zahtevo: »Sok!« v vprašanje: »Sok?«. V tem obdobju se boste lahko iz srca nasmejali, saj se bo vaš nadobudni malček naučil prepoznavati in razlikovati besede in stvari. Lahko imate na primer družinskega psa in vaš malček ve, da beseda »pes« označuje štirinožnega kosmatega prijatelja. Zato lahko zakliče »pes!«, ko na ulici pozdravi sosedovo mačko, ali pa zakriči »žoga!«, ko na nebu opazi luno, saj je okrogla kot njegova igrača žoga.
Od 18. do 24. meseca se pripravite na jezikovno eksplozijo, saj se otrokov besedni zaklad širi hitreje, kot lahko dohajate. Ko malček dopolni dve leti, lahko začne tvoriti stavke s tremi ali štirimi zaporednimi besedami, kot sta »Kaj je to?« ali » Kuža gre ven«. Od takrat se bo njegov besedni zaklad še naprej širil z vedno več besedami - včasih se zdi, da se vsak dan nauči 10 novih besed!
Lahko se začnete psihično pripravljati na fazo „zakaj“ - zgodila se bo prej, kot si mislite. Najboljše za razvoj jezika otroka je, da sliši jezik. Prvi korak je, da zmanjšate otroški govor na minimum. Vemo, da je mamljivo, vendar je pomembno, da ob otroku govorite normalno. Če ste z dojenčkom sami doma, si je morda težko zamisliti, da bi se pogovarjali (navsezadnje »sogovornik« še nima veliko odzivov ali povratnih informacij), vendar je dober način za »pogovor« z dojenčkom pripovedovanje oz. govorjenje, kaj počnete. »Mamica pripravlja večerjo. Mama z nožem reže paradižnik. Bi se žogala? Igrajva se z žogo. Osebe in predmete lahko poimenujete z imeni namesto z zaimki (»oči« ali »ati« namesto »on«), kar otroku pomaga ustvariti jasne asociacije in okrepi njegovo razumevanje, kdo je kdo. Enako velja za predmete:»Oči daje hrano na krožnik. Tukaj je tvoj krožnik, Manca. Ko vaš otrok pozna že več besed in začne tvoriti stavke, mu lahko pomagate izboljšati besedni zaklad z razširjanjem besed in stavkov. Če zakliče »pes«, lahko razširite njegovo ugotovitev z: »Ja, to je velik pes! Branje knjig in petje pesmi je pomembno za razvoj otrokovega govora in besednega zaklada. Z branjem starosti primernih knjig lahko malčka učite o barvah, živalih, hrani in številnih drugih pomembnih stvareh ter mu dodatno razširite besedni zaklad.
Vsak otrok se razvija v svojem tempu in nekateri otroci potrebujejo nekoliko več časa, da najdejo svoj glas. Če pa je vaš malček bolj kot za izgovarjanje besed zainteresiran za izpopolnjevanje svojih motoričnih spretnosti, je morda dobro, da se posvetujete s pediatrom. Čeprav »pozni govorci« največkrat niso razlog za zaskrbljenost, obstajajo nekateri znaki, ki lahko kažejo na govorni zaostanek in pozornost strokovnjaka.Če vaš otrok do 7. oziroma 9. meseca starosti še ne čeblja, do 12. oz. 15. meseca ne pove še nobene besede ali do 2. leta starosti še ni začel povezovati besed, se je vredno pogovoriti s pediatrom. Pozorni morate biti tudi na težave pri vzpostavljanju očesnega stika, neodzivanje na ime ali nenadno prenehanje uporabe besed, ki jih je otrok prej že uporabljal.V nekaterih primerih je treba govorni zaostanek preprosto dodatno spodbuditi, v drugih pa je lahko povezan s težavami s sluhom, oralno-motoričnimi težavami ali razvojnimi motnjami, kot je avtizem. Dobra novica? Z razumevanjem stopenj razvoja govora ter zabavnim in smiselnim sodelovanjem pri razvoju govora lahko ustvarite okolje, ki spodbuja komunikacijo in izražanje. Vsak otrok je edinstven, zato praznujte in se veselite mejnikov ter uživajte.