Škripanje z zobmi, znano tudi kot bruksizem, je pogosta parafunkcija, ki prizadene ljudi vseh starosti, od najmlajših dojenčkov do odraslih. Čeprav se v določeni meri pojavlja pri večini posameznikov, njegova intenzivnost in posledice variirajo. Preprosto povedano, bruksizem je škripanje ali stiskanje z zobmi. To dejanje ni fiziološko in je zato lahko škodljivo. Težko je izpostaviti en sam pravi vzrok bruksizma, saj literatura navaja številne dejavnike, ki se pogosto prepletajo. Bruksizem lahko nenadoma nastopi in prav tako nenadoma izgine, ne da bi natančno ugotovili, kaj ga je povzročilo.
Kaj se dogaja med škripanjem z zobmi?
Med škripanjem z zobmi nastajajo izredne sile, ki so lahko večkrat večje kot pri normalnem grizenju. Te sile izredno obremenjujejo celoten sistem, ki ga sestavljajo mišice, sklepi in zobje, sistem, ki ni narejen za takšne obremenitve. V podaljšanih epizodah škripanja lahko pride do poškodb posameznih elementov tega sistema.
Simptomi bruksizma
Pogosti simptomi bruksizma vključujejo bolečine v žvečnih mišicah, še posebej zjutraj, ko je oseba celo noč škripala z zobmi. Včasih se pojavijo nerazložljivi glavoboli, nespečnost, bolečine v čeljustnem sklepu in ušesu, ali pa se bolečina celo prenese na vratno hrbtenico. Čeljustni sklep je, kot vsi drugi sklepi v telesu, ob kroničnih poškodbah nagnjen k vnetju in artritisu. Najbolj očitne posledice stiskanja pustijo na zobeh, ki jih lahko vsak "škripač" opazi ob pogledu v ogledalo. Zobje so na griznih ploskvah obrabljeni, površina je gladka in svetleča. Sklenina je lahko obrabljena, kar razkrije temnejše rumeni dentin. Zobje lahko začnejo tudi pokati oziroma se lahko pojavijo klinaste zareze ob stiku z dlesnijo, ki se z leti povečujejo.
Kdo je bolj ogrožen in zakaj?
Pogosto opažamo bruksizem pri ljudeh, ki so napeti ali celo agresivni. Svojo napetost sproščajo na različne načine, eden izmed njih pa je škrtanje z zobmi. Škrtanje se sproža podzavestno, zato se ljudje lastnega škrtanja večinoma ne zavedajo. Pogosto jim to pove partner, ki ga ponoči zbudi škrtanje, ne pa smrčanje. Ljudje, ki glasno smrčijo, pogosto tudi škrtajo z zobmi. Nepravilen položaj čeljusti, prirojen ali povzročen z zobozdravstvenimi posegi (kot je previsoka plomba ali protetični nadomestek), je prav tako sprožilni dejavnik za škrtanje.
Kdaj se bruksizem najpogosteje pojavi?
Bruksizem se lahko pojavi tako ponoči kot podnevi. Podnevi, v budnem stanju, imamo mišičje čeljusti pod nadzorom. Med spanjem pa ta nadzor popusti in ga prevzame podzavest. Med žvečenjem hrane ne razmišljamo o tem, kako premikati čeljust; postopek je bolj ali manj avtomatičen. Zavestno se v proces grizenja vključimo le ob spremembi grižljaja, na primer, ko nepričakovano ugriznemo kaj tršega. Med spanjem te zavore ni, in tudi če premočno stiskamo, se ne ustavimo. Nekateri ljudje škripajo z zobmi tudi podnevi, ne da bi se tega zavedali. Že opozorilo zobozdravnika, naj se oseba čez dan opazuje in ne škrtaj z zobmi, lahko pomaga. Ponoči to seveda ni možno.
Pogostost bruksizma
Veliko ljudi občasno škripa z zobmi, vendar pri vseh niso opazni izraziti simptomi, zato vsi primeri niso diagnosticirani, ker se ljudje sami ne zavedajo svojega bruksizma. Podatki za Slovenijo niso natančno znani, vendar ameriške raziskave kažejo na pogostost pri odraslih od 5 % do 20 % in pri otrocih okoli 10 %. Pojavnost je enakomerno razporejena med ženskami in moškimi. Otroci so pogosto bruksisti, vendar se stanje z izrastjo vseh zob ponavadi umiri. Nekatere raziskave navajajo tudi številke okoli 80 %, vendar večina ljudi v nekem obdobju življenja škripa z zobmi ostaja brez večjih težav, tako da je ta številka iz drugega konteksta.
Zdravljenje in samopomoč
Uspešno zdravljenje je tisto, ki odstrani vzrok za bruksizem. Kadar je ta jasen, se ga poskuša odstraniti. Na primer, previsoka plomba ne predstavlja večjega problema, medtem ko stresa ni vedno mogoče obvladovati. Vzroki niso vedno lahko prepoznavni in včasih jih ne moremo natančno določiti. V takšnih primerih je zdravljenje paliativno, kar pomeni, da se usmerja na omilitev in odstranitev simptomov. Uporabljajo se mišični relaksanti, pomirjevala ter vaje za sklep in mišice. Pogosta in uspešna rešitev je opornica, ki jo izdela zobozdravnik in se nosi ponoči. Obstaja več vrst opornic, vaš zobozdravnik bo izbral primerno. Delno je za uspešnost opornic zaslužen tudi placebo efekt, zanimivo pa je, da je pri ženskah zdravljenje z opornico bolj uspešno.
Škripanje z zobmi pri dojenčkih in majhnih otrocih
Pri dojenčkih in majhnih otrocih se škrtanje z zobmi pogosto pojavi, še posebej ko jim začnejo rasti sprednji sekalci, kar se zgodi med osmim in 12. mesecem starosti. Če drgnejo ostre robove skupaj, jim to lahko pomaga omiliti boleče dlesni. Prav tako je to lahko del učenja. Otroci raziskujejo svoje zobe, občutke in zvoke, ki ob tem nastanejo. Skoraj vsi dojenčki to navado prerastejo.
Zgodnje opozorilo zobozdravnika je ključno. Če otrok škrta z zobmi, je lahko vzrok psihične narave, povezan s stresom ali tesnobo, ali pa fizične narave, kot je nepravilen ugriz ali težave z dihanjem. Zobozdravnik lahko opazi posledice bruksizma, kot so skrajšani ali močno obrabljeni zobje, kar lahko vodi do bolečin v čeljustnem sklepu ali jutranjih glavobolov.
Čeprav je pri odraslih pogosta rešitev opornica, za otroke ta ni vedno primerna, saj se njihova čeljust še razvija in zobovje se menja. Vendar pa obstajajo rešitve, kot so zaščite za zobe, ki jih otrok nosi ponoči.
Pomembno je poudariti, da nadležnega škripanja z zobmi med spanjem starši ne morejo neposredno nadzorovati. Vendar pa lahko s svojim ravnanjem vplivajo na otrokovo čustveno stanje, ki je pogosto povezano s škrtanjem. Božanje, tople besede in zagotavljanje varnosti lahko pomagajo otroku, da se umiri in mirno zaspi.
Razumevanje vzrokov pri otrocih
Vzroke za škrtanje z zobmi pri otrocih je včasih težko natančno določiti. Lahko gre za ljubosumje do novega brata ali sestre, spremembe v družinskem življenju, kot je selitev ali začetek obiskovanja vrtca. Vsaka posledica ima svoj vzrok ali jedro težave. Čeprav uradna izobrazba morda ne ponuja natančnih odgovorov, lahko starši, ki najbolje poznajo svoje otroke, prepoznajo znake stiske. Otroci so lahko pod pritiskom, ko menijo, da zahteve presegajo njihove zmožnosti.
Pomembno je prepoznati, da škrtanje z zobmi pri otroku pogosto pomeni neko stisko. Zavedanje te stiske je prvi korak k pomoči. Namesto iskanja natančnih vzrokov, ki so lahko že preteklost, se je osredotočiti na prihodnost in ustvariti prijaznejše okolje.
Čeprav ni nujno, da je vsako škrtanje z zobmi znak resne težave, je pomembno, da ga ne ignoriramo. Zgodnje ukrepanje in razumevanje otrokovih potreb lahko preprečita morebitne dolgotrajne posledice. Škrtanje z zobmi je lahko otrokov način izražanja notranje napetosti ali iskanja pozornosti, ki jo potrebuje.
V končni fazi, ko raziskujemo težave, je nujno najti vzroke. Vendar ob najdbi le-teh ne potrebujemo kakršnih koli obsojanj. Potrebujemo le moč, da jih vzamemo kot pozitivne življenjske preizkušnje. Konec koncev tudi ni pomembna točna ugotovitev pravega vzroka, ki ima za posledico škrtanje z zobmi. Otrok na ta način pač spoznava svoje zobe in jih preizkuša, kar je normalen razvojni korak v prvih treh letih življenja. Do takrat, ko zrastejo vsi zobje, bi se to moralo nehati. Do 30 odstotkov otrok pa z zobmi škrta tudi po 3. letu starosti. Zdravniki potem govorijo o bruksizmu. Pri nekaterih je vzrok stres, pri drugih pa vzroka sploh ni. Škrtanje z zobmi je problematično, kadar je nenehno in zelo intenzivno. Čeprav so sprva prizadeti le mlečni zobje, se velikokrat zgodi, da kdor škrta z zobmi v otroštvu, to počne tudi kot odrasel. Razvada škoduje zobem ter jih zrahlja. Zaradi tega so zobje bolj občutljivi, na primer na vroče ali hladno. Posledici škrtanja sta lahko tudi napetost v vratnem območju in glavoboli. Do faz škrtanja z zobmi občasno pride pri skoraj vseh otrocih. Treba je upoštevati, v katerih situacijah se škrtanje pojavi, je to pri vstopu v vrtec, selitvi itd. Pogosto se otroci sprostijo sami.