Vsak starš se kdaj sooči s situacijo, ko dojenček joka neutolažljivo, kar lahko povzroči veliko stiske in nemoči. Jok je dojenčkov primarni način komunikacije, s katerim sporoča svoje potrebe, nelagodje ali čustva. Čeprav je lahko naporno, je razumevanje vzrokov joka ključnega pomena za učinkovito odzivanje in krepitev vezi med staršem in otrokom.
Zakaj dojenčki sploh jokajo?
Dojenčki jokajo iz različnih razlogov, ki so običajno povezani z njihovimi osnovnimi potrebami. Jok ni le izraz bolečine ali nelagodja, temveč je njihov način sporočanja lakote, utrujenosti, potrebe po bližini ali nelagodja zaradi mokre plenice. Zavedanje, da je jok naraven in prehoden del razvoja, pomaga ohranjati potrpežljivost in samozavest.
Obstaja veliko razlogov za dojenčkov jok, vendar jih lahko večino uvrstimo v pet glavnih kategorij: lakota, nelagodje, bolezen, bolečina in krči. S tem, ko starši razumejo te osnovne potrebe, lahko hitreje in učinkoviteje odgovorijo na otrokov klic na pomoč.
1. Lakota
Lakota je najpogostejši razlog za jok pri novorojenčkih. Njihov želodček je majhen, zato potrebujejo pogostejše hranjenje. Znaki lakote vključujejo sesanje rokic, obračanje glave proti dojki ali steklenički ter nemirno gibanje. Če dojenček začne jokati, je preverjanje, ali je lačen, pogosto prva in najučinkovitejša rešitev. Jok lačnega dojenčka je sprva dolg, tih in se ponavlja z dolgimi premori med posameznimi oglašanji. Običajno se pojavijo tudi drugi znaki lakote, preden se dojenček preveč razburi. Dojenček potrebuje nov obrok. Ponudite mu dojko ali stekleničko in mu dovolite jesti, dokler ni sit. Pomembno je, da se na zgodnje znake lakote odzovete takoj, saj je jok pogosto že prepozen znak.
2. Utrujenost in potreba po počitku
Utrujenost je še en pogost vzrok za jok, še posebej pri zelo majhnih otrocih, ki težko prepoznajo, kdaj potrebujejo počitek. Dojenčki postanejo razdražljivi, če so preveč utrujeni. Znaki vključujejo zehanje, drgnjenje oči ali nemirno obračanje glave. Rutina spanja in mirno okolje lahko pomagata pri pomiritvi otroka. Ko menite, da bi otrok zaspal - on pa še joče, je najbolj enostavna rešitev, da se uležete skupaj z njim. Mnoge matere opažajo, da dojenčki jokajo, kadar ležijo sami v zibelki, ko pa jih prestavijo v svojo posteljo, so popolnoma zadovoljni. Če sami ne spite dobro, kadar je dojenček v vaši postelji, poskrbite, da bo dojenčkova posteljica s spuščeno stranico, poleg vas. Tako ga boste lahko takoj pomirili ali podojili, še preden se bo popolnoma razbudil, vam pa bo prihranjeno nočno vstajanje. Nekatere matere ne želijo otroka imeti poleg sebe v postelji zaradi strahu, da se bo otrok razvadil. Kakorkoli - preden se je dojenček rodil, je spal skupaj z vami 9 mesecev, vsako noč, prisluškoval je zvokom vašega telesa, poslušal bitju vašega srca in vašemu dihanju. Nekateri otroci lahko takoj spijo v svoji posteljici, druge je treba na to postopoma in ljubeče navajati. Dojenčke je strah, nimajo občutka varnosti, če morajo spati sami, v mrzli zibki. Z uspavanjem dojenčka imamo lahko probleme tudi podnevi. Dokler ga imamo v naročju, bo spal popolnoma mirno, takoj ko ga položimo na prostor za spanje, se prebudi. Včasih je dobro tudi za mamico, da se podnevi uleže skupaj z dojenčkom, ga podoji in počiva poleg njega. Ko dojenček zaspi, se lahko odkrademo stran, ne da bi ga zmotili. Predvsem pa, če vas skrbi nepospravljeno stanovanje in hišna opravila, ne pozabite, da ta lahko počakajo.
3. Nelagodje zaradi mokre ali umazane plenice
Nelagodje zaradi mokre ali umazane plenice lahko povzroči jok. Dojenčki se pogosto počutijo neprijetno, ko so mokri ali imajo umazano plenico. Zato je redno preverjanje in menjava plenic ključna za njihovo udobje.
4. Nelagodje ali bolečina (vključno s kolikami)
Bolečina, kot so trebušni krči, kolike ali izraščanje zob, je pogost razlog za intenziven jok. Dojenčki z zobmi pogosto slinijo in grizejo predmete, medtem ko so kolike bolj pogoste v prvih mesecih. Topel obkladek na trebuh ali masaža lahko pomagata zmanjšati nelagodje.Telo dojenčka s kolikami je napeto, v krču, otrok potegne nogice k trebuščku, stisne pesti, obrazek je videti v hudi agoniji in kriči z visokim, predirnim glasom. Kolike se ponavadi pojavijo pozno popoldan ali zvečer in lahko trajajo nekaj minut ali celo ur. Zelo je pomembno, da se takoj odzovete na jok dojenčka s kolikami, saj dojenčki med jokanjem pogoltnejo veliko zraka. To bo še prispevalo k slabšemu počutju in bo otežilo naša prizadevanja, da ga potolažimo.Če se sprašujete, ali ima vaš dojenček morda kolike, potem jih zagotovo nima, meni dr. Sears. Dojenčki s kolikami ne dopuščajo dvomiti svojim staršem. Dojenček, ki ima kolike, lahko močno joka več ur skupaj in mu ne pomagajo nobene naštete tehnike pomirjanja. Mnogo let se že ljudje trudijo, da bi definirali kolike in vzroke zanje - kljub različnim teorijam se strinjajo, da kolike povzročajo dojenčku izjemno hudo fizično neugodje.Ponavljajoča se obdobja pretiranega in neutolažljivega joka pri sicer zdravem dojenčku morda povzročajo boleči trebušni krči. Čeprav je videti, da je otrok v stiski, trebušni krči niso škodljivi. Vaš dojenček se bo še naprej normalno hranil in pridobival na teži. Ni dokazov, da bi trebušni krči imeli kakršnekoli posledice za otroka, lahko pa zelo vznemirjajo starše, ki se ob tem pogosto počutijo nemočne ali pa mislijo, da delajo nekaj narobe. Faza v razvoju dojenčka, ko se pojavljajo trebušni krči, naj bi trajala največ nekaj tednov. Morda vam bo pomagalo zavedanje, da niste vi tisti, ki bi povzročali dojenčkov jok in da na trebušne krče ne morete veliko vplivati ali jih preprečiti. Z rednim in primernim hranjenjem dojenčka ter uspešnim podiranjem kupčkov pa jih morda lahko omilite. Izbrizgajte si »prednje« mleko in dojite na« zadnjem« mleku, ki vsebuje manj laktoze, za katero menijo, da v morda povzroča trebušne krče. Če otroka hranite z mlečnim pripravkom po steklenički, mu pripravite manjše, pogostejše obroke.
Nekateri dojenčki imajo velike težave pri podiranju kupčka. Nekateri otroci kupček podrejo takoj, ko ga dvignemo v bolj pokončen položaj, nekateri pa morajo biti za to na materini rami vsaj pet minut ali celo dalj, preden kupček končno podrejo. Če menite, da dojenček joka zato, ker ga vidno muči kupček, poskušajte z različnimi položaji za podiranje kupčka (otroka položite preko svojih nog in ga trepljajte po hrbtu, ponoči ga, ko vi ležite položite preko svojega boka, …). Preverite tudi, da dojenček nima pretesno zategnjene pleničke ob trebuščku. Mnogokrat se zgodi, da ko dojenček podre kupček, želi takoj zapolniti manjkajoči prostorček v svojem želodčku - seveda, ponovno z dojenjem.
Ali vaš dojenček joka med ali takoj po hranjenju? Zvijanje in godrnjanje verjetno res izgleda kakor ob prebavnih težavah, toda po navadi je le normalna reakcija na normalni prebavni refleks, ki se imenuje »gastro-količni refleks« (dobesedno: prehod hrane iz želodca v črevo). Ta refleks je normalen odziv telesa, ki naroči črevesju :«hej delo za vas tam spodaj«, da se naredi prostor za novo hrano. Večina novorojenčkov se zato pokakaka med ali takoj po hranjenju. Nekateri dojenčki tega refleksa sploh ne čutijo, za nekatere pa je tako, kot da bi jih boksnili v trebuh. Zadnji zato zajočejo.
5. Potreba po bližini in tolažbi
Dojenčki pogosto jokajo, ker želijo biti v bližini svojih staršev. Občutek varnosti in topline je zanje ključen. Pestovanje, nošenje in nežno zibanje lahko otroku nudijo potrebno tolažbo. Fizični stik ne le pomirja, temveč tudi krepi vez med otrokom in staršem. Vendar obstaja bistvena razlika med dveletnikom ki joka zato, ker mu v trgovini ne kupimo lizike in dvomesečnim dojenčkom. Če mislite, da je potrebno disciplinirati in vzgajati že dojenčka, se krepko motite in prehitevate dogodke. Dojenčki jokajo iz različnih, toda enakovredno pomembnih razlogov. Dolgčas ali osamljenost, želja po družbi staršev so tudi lahko vzroki, da se dojenček počuti zelo nesrečnega, enako kot če je lačen ali ga mučijo prebavni vetrovi. Ni je stvari na svetu, za katere bi rekli, da dvignemo jokajočega dojenčka šele takrat, ko »vas res potrebuje«. Dojenček z jokom komunicira z vami - dojenčkov jok pomeni, da nekaj potrebuje. Tako dolgo dokler dojenček joka, njegovi potrebi ni bilo zadoščeno. Sistem je zelo enostaven, podoben alarmu proti vlomilcem: če je nekaj narobe, se bo oglašal, dokler ga ne izklopimo. Toda, dojenček ni stroj, zato ne more proizvajati zvoka (joka) neskončno dolgo časa. Ko se dojenček utrudi, bo prenehal jokati. Toda ne zato, ker naj bi se potolažil sam ampak zaradi tega, ker je izčrpan in obupan. Dr. William Sears v knjigi »Nigtime Parenting« pravi, da kadar starši ne odgovorimo na otrokov jok, s tem izgubljamo otrokovo zaupanje v nas. Toda zaupanje otrok v starše je neobhodno, nujno potrebno za vzgojo. Če na otrokov jok vedno odgovorite, mu s tem daste vedeti, da ste tukaj za njega in da mu pomagate. Če mi zaupamo otroku, se bo tudi otrok naučil zaupanja. Številne znanstvene raziskave so pokazale da tisti otroci, ki so jih starši kot dojenčke vedno takoj potolažili, kot večji mački in otroci jočejo precej manj. Če menite, da s takojšnjim odzivom na otrokov jok ustvarjate slabo navado, razvado - nimate prav. Prav nasprotno - s takojšnjim odzivom na otrokov jok ga učite, da otrok lahko uspešno komunicira z vami. Tudi če nikoli ne ugotovite, zakaj otrok joka ali če otrok kljub vsemu še vedno joka, a joka v vašem naročju, najmanjša stvar katero takrat ve vaš otrok je ta, da ni zapuščen. V znanstveni raziskavi, ki jo je naredil T. Berry Brazelton že pred tridesetimi leti, je ugotovil, da »normalni« dojenčki jokajo povprečno dve uri dnevno. Novejše raziskave so pokazale, da celo nekateri otroci, ki jih mučijo hude kolike jokajo manj kot dve uri dnevno, če na njihov jok pravilno odgovorimo ali jih vzamemo v naročje (Taubman 1984). Če na otrokovo jok vedno dogovorite, ga s tem ne naučite, da bi jokal več in pogosteje ampak prav nasprotno - naučite ga, da bo jokal manj. Nasprotno zakoreninjenim verovanjem, z odgovorom na otrokov jok otroka zagotovo ne razvajate. Če pustite otroka jokati, s tem zagotovo ne razvijate in spodbujate njegove samostojnosti in neodvisnosti. Prav tako ni res, da je jokanje dobro za dojenčkova pljuča. Po tej logiki bi morali imeti dojenčki, ki veliko jokajo, bolje razvita pljuča od tistih, ki sploh ne jokajo. Pravzaprav velja celo nasprotno: dojenčku, ki joka se raven kisika v krvi zniža, močno se poveča njegov srčni utrip. Dojenček, ki večkrat joka je zato lahko celo na splošno slabše razvit in slabše napreduje. (Sears 1985). Pustiti otroka jokati, tako dolgo, da obupa, ni nevarno samo za otroka ampak tudi za mamico. Prvič - mamica je zbegana, ne zaupa več svoji intuiciji. Materino srce pravi, da naj odgovori na dojenčkov jok, toda nekdo drug ji je rekel da naj se za jok ne zmeni. Ujeta je, ne ve kaj naj stori, ali naj zaupa sebi in svojim občutkom ali naj zaupa »strokovnjakom« in izkušenim staršem, vsekakor pa želi narediti najboljše za svojega otroka. dr. Sears v knjigi »Fussy Baby« pravi: »če mati kar naprej posluša nasvete drugih ljudi in ignorira jok svojega dojenčka, se nikoli ne bo naučila zaupati sebi in svojemu otroku.«
Dojenje in jokanjeZdaj veste, da je vedno potrebno odgovoriti na otrokov jok. Toda, kako ga potolažiti? Večina doječih mater bo svojega dojenčka samodejno pristavila k prsim. Dejstvo je, da veliko doječih mater pove, da takoj, ko zaslišijo jokati dojenčka, začutijo v svojih prsih izcejalni refleks. Tako nam materam kar narava sama pove, kateri je najboljši možni način za naš odgovor.Če ima doječa mamica dojenčka, ki veliko joka, bo na žalost večina ljudi v njeni okolici menila, da dojenček zagotovo joka zato, ker nima dovolj mleka ali da je kaj narobe z njenim mlekom. Sheile Kitzinger, antropologinja, babica in raziskovalka je v eni od svojih raziskav ugotovila, da je najpogostejši nasvet doječim materam, katerih dojenčki jokajo - da naj ponudijo otroku stekleničko z umetnim mlekom. Žal so številne mamice, ki so upoštevale ta nasvet ugotovile, da je dojenček tudi ob hranjenju po steklenički - še vedno jokal. Ne samo, da je dojenček samo jokal, matere so ugotovile tudi, da so izgubile tisti posebni občutek povezanosti s svojim otrokom, ki je normalen ob dojenju. Dojenje jokajočega dojenčka v primerjavi s hranjenem po steklenički, močno poenostavi razmerje med materjo in otrokom, saj se ob sproščanju mleka v materi izloča hormon oksitocin, ki povzroči, da matere do dojenčka čutimo še več ljubezni in smo bolj zaščitniške.Če imate dojenčka, ki se pomiri s pogostejšim dojenjem, enostavno: dojite ga bolj pogosto. Če je dojenček star 6. mesecev ali starejši, je morda že čas za začetek uvajanja goste hrane. Če pa je dojenček za gosto hrano še premajhen, je možno, da gre pravkar skozi obdobje skokovite rasti in se bo pogostejše dojenje umirilo v naslednjih treh do petih dnevih.V tem času dojite dojenčka tako pogosto, kakor on izraža željo in potrebo, pa čeprav je minilo šele pol ure od zadnjega dojenja.Včasih se zgodi, da dojenčki, ki se dojijo zelo pogosto, pojedo več mleka, kolikor ga prenese njihov želodček Če dojenček še vedno hoče sesati, obenem pa že močno poliva, ga pristavite nazaj na tisto stran, kjer ste končali dojenje (ne menjajte stran dojenja). Ker se dojke nikoli popolnoma ne izpraznijo (saj se mleko tvori sproti) , dojenček sicer ne bo sesal čisto v prazno, toda vseeno ne bo dobil tolikšne količine mleka, kot bi ga dobil, če bi zamenjali stran prsi in dojenčkov želodček ne bo prekomerno napolnjen.Če dojenček prekomerno joka le na nekaj dni, je možno, da je vzrok lahko tudi v hrani, ki jo je jedla doječa mamica. Doječa mamica lahko uživa vso hrano in pijačo, ni potrebno imeti posebne dojilske diete. Če pa opazite soodnosnost med živili, ki jih vi uživate in otrokovim jokom, potem lahko to hrano za nekaj dni izločite iz svojega jedilnika in opazujte otroka. Nekateri dojenčki so zelo občutljivi na dodatke vitaminov, mineralov ali fluroidnih nadomestkov, ki jih uživa mamica (in jih otrok tako dobi preko mleka) ali jih dobiva tudi otrok sam.Prepričana sem, da se je večina doječih mamic srečalo z nasveti, katera hrana je primerna zanjo in otroka in katera ne. Zanimivo je, da se prepovedana hrana med narodni zelo razlikuje, pri nekaterih pa so celo omejitve. Ne prehladno, ne pretoplo, ne premočno, ne preslabo, izogibanje mlečnim izdelkom ali nasprotno - priporočanje mlečnih izdelkov, izogibanje citrusom, itd… Matere, ki hranijo otroka po steklenički pa po navadi dobijo nasvet, da naj zamenjajo znamko mleka.V mnogih letih znanstvenih raziskav so ugotovili naslednje: dojenček lahko zaradi zaužite hrane joka le, če ima resne probleme s prebavo, alergije ali če je v njegovi prehrani preveč kofeina, teina ali theobromina.
6. Prekomerna stimulacija ali dolgčas
Prekomerna stimulacija z zvoki, svetlobo ali dejavnostmi lahko povzroči jok, saj dojenček težko obvladuje vse dražljaje. Po drugi strani pa lahko otrok joka tudi iz dolgčasa, če je predolgo brez ustrezne stimulacije. V kolikor je vaš dojenček občutljiv, se umaknite v mirnejše okolje.
7. Bolezen ali nelagodje
Dojenčki lahko jokajo zaradi bolezni ali nelagodja, kot so vročina, okužbe ali izpuščaji. Če jok spremljajo dodatni simptomi, kot so vročina, driska ali bruhanje, je treba čim prej poiskati zdravniško pomoč. Spremljajte tudi spremembe v otrokovem obnašanju. Če dojenček joka nenavadno dolgo ali zelo intenzivno brez očitnega razloga, je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč. Prav tako je obisk pediatra nujen, če se pojavijo dodatni simptomi, kot so vročina, bruhanje, izpuščaji ali spremembe v hranjenju. Zdravniški nasvet je pomemben tudi pri dolgotrajnem joku brez jasnega vzroka.
Dunstanova teorija: Univerzalni jezik dojenčkov
Priscilla Dunstan, nekdanja mezzosopranistka iz Avstralije, je na podlagi resonance in barve glasu pri testiranju tisoč dojenčkov sklenila, da obstaja le pet različnih vrst joka dojenčkov, starih do tri mesece, ne glede na raso ali kulturo. Te zvoke je najlažje prepoznati v tako imenovanem predjoku:
- "Neee": Jok, ki zveni kot "neee", pomeni, da je dojenček lačen. Temelji na refleksu sesanja.
- "He": Jok, ki zveni kot "he", pomeni, da dojenček občuti nelagodje. Zvok "h" je močno poudarjen. Preverite pleničko, temperaturo ali položaj.
- "Eair": Jok, ki zveni kot "eair", pomeni, da ima dojenček krče ali vetrove. Ob tem zvoku dojenček pogosto dvigne nogice proti prsnemu košu ali se napenja.
- "E, e, e": Kratek jok, ki zveni kot "e, e, e", pomeni, da mora otrok podreti kupček. Zvok povzroči mehurček zraka v prsnem košu.
- "Ou": Jok, ki zveni kot "ou", pomeni, da je dojenček utrujen. Zvok je pogojen z refleksom zehanja, ki ga lahko spremlja tudi zehanje in mrmranje oči.
Tehnike za tolažbo in umirjanje dojenčkov
Ko starši preverijo osnovne potrebe in še vedno ne najdejo vzroka za jok, se lahko obrnejo na različne tehnike, ki jih je predstavil pediater Harvey Karp v knjigi "The Happiest Baby on the Block". Cilj je ustvariti okolje, ki je čim bolj podobno tistemu v maternici:
- Zavijanje v odejico: Ustvari občutek varnosti.
- Pravilno držanje: Dojenčka držite na boku ali trebuhu.
- Beli šum: Zvoki, kot so sesalec, sušilnik za lase ali pralni stroj, lahko pomirijo.
- Ritmično gibanje: Sprehod z vozičkom ali zibanje.
- Sesanje: Ponudite dudo ali prst za sesanje.
Kako dojenčka pestujemo
Poleg teh tehnik, ki jih priporoča Karp, so mamice preizkusile tudi druge metode: pestovanje, zibanje, petje uspavank, ples, trepljanje po hrbtu, masaža, dojenje ali celo skupno ogledovanje v ogledalu. Pomembno je, da starši poiščejo tisto, kar deluje za njihovega otroka.
Za umirjanje dojenčkov je zelo uspešna tudi masaža. Raziskovalka Sheila Kitzinger je odkrila, da dojenčki, katerih matere se jih veliko dotikajo, jih masirajo in imajo vzpostavljenega veliko kožnega kontakta, napredujejo hitreje in bolje, se bolje razvijajo motorično in so bolj umirjeni, manj jokajo. Vsi bi se verjetno strinjali, da tudi nam, odraslim dobro dene dotik ljubljene osebe in se ob tem počutimo bolje. Dojenčki so tako blizu matere (ali očeta), vonjajo vonj kože, slišijo bitje srca in se hitreje pomirijo. Uporaba rute ali slinga je še posebej uporabna, če imate občutek, da zaradi dojenčka ničesar ne postorite (kar lahko močno frustrira nekatere mamice) ker cel ljubi dan le nosite dojenčka na rokah. Dojenčka lahko nosite v ruti ali slingu tudi doma, ne samo zunaj. Nekateri starši se bojijo, da se bo dojenček zaradi neprestanega nošenja v prvih mesecih razvadil in bo tako za vse večne čase. Ne bojte se, ko bo dojenček osvojil sedenje in plazenje, ga nobena sila ne bo več zadržala v materinem naročju.
Če se dojenček noče dojiti, je podrl kupček in ima svežo, suho pleničko, kaj lahko še storite? Najprej ga slecite in preverite, da ga morda kje ne stiska plenička ali del oblačil. Preverite, da se mu ni med prstke zapletla kakšna nitka ali las. Morda ga žgečkajo ali dražijo pritiskači ali velkro trakovi na krojenih pleničkah iz blaga (če jih uporabljate) in na oblačilih.
Če dojenček še vedno joka, poskusite tako, da se oba skupaj namestita v kad, napolnjeno s toplo vodo. Seveda mora biti tudi zrak v kopalnici toplo ogret, da dojenčka ne bo zeblo. Topla kopel je lahko zelo pomirjujoča za oba, mamico in otročka. V kopeli položite dojenčka na svoj trebuh, glavico naj ima v višini vašega srca (seveda mora biti nad vodo), tako bo otrok lahko slišal bitje vašega srca. Nežno ga polivajte s toplo vodo in mu prigovarjajte, da se dojenček sprosti.
Tudi prepevanje dojenčku je zelo uspešna tehnika pomirjanja. Mnogi dojenčki se hitro umirijo, če jih matere vzamemo v naročje ali če jih nosimo v mehkih rutah ali slingih za nošenje dojenčkov. Dojenčki so tako blizu matere (ali očeta), vonjajo vonj kože, slišijo bitje srca in se hitreje pomirijo. Nekateri se pomirijo tudi ob nežnem plesu in sočasnem poslušanju umirjene glasbe.
Jok pred spanjem: Pogosti vzroki in rešitve
Jok dojenčka pred spanjem je lahko še posebej naporna izkušnja. Pogosto je povezan z razvojnimi preskoki, ko se v otrokovih možganih dogajajo intenzivne spremembe. V takih obdobjih imajo možgani večji interes za krepitev novih povezav kot za spanje.
Vzroki za jok pred spanjem lahko vključujejo:
- Prenasičenost z informacijami: Dojenčki skozi dan doživijo veliko novih izkušenj, ki jih ne zmorejo sami predelati.
- Utrujenost: Kljub utrujenosti se otrok težko umiri in zaspi.
- Razvojni preskok: Intenzivne možganske spremembe lahko povzročijo razdražljivost in težave z uspavanjem.
- Cirkadijski ritem: Dozorevanje biološke ure in nesinhroniziranost spalnega pritiska in melatonina lahko povzročita stanje, znano kot "wake maintenance zone".
Kaj storiti:
- Držite se urnika: Stabilnost dnevnega in nočnega spanca je ključnega pomena. Izogibajte se novim spremembam.
- Uravnotežite dnevno spanje: Prepričajte se, da otrok čez dan dovolj spi, da zvečer ni preutrujen.
- Ustvarite umirjeno okolje: Zmanjšajte dražljaje pred spanjem.
- Bodite mirni in prisotni: Vaša umirjenost pomaga otroku, da se umiri. Radovednost in čuječnost lahko pomagata pri zaznavanju otrokovih potreb.
Pomembnost odzivanja na jok: Gradnja zaupanja in varnosti
Strokovnjaki poudarjajo, da dojenčki nikoli ne jočejo brez razloga. Jok je njihovo najpreprostejše komunikacijsko sredstvo. Ignoriranje joka lahko škoduje otrokovemu čustvenemu in psihološkemu razvoju, vpliva na raven IQ-ja in socialne veščine. Ko starši jokajočega otroka ignorirajo, se v njem sproščajo visoke količine kortizola, stresnega hormona. Sčasoma se jok ustavi, ker otrok spozna, da od staršev ni odziva, kar pa ga lahko vodi v občutek obupa in bolečine.
Pomembno je, da se starši zavedajo, da so njihovi odzivi na jok ključni za razvoj varne navezanosti. Ko starši nudijo tolažbo, bližino in razumevanje, otrokovi možgani razvijajo zdrave čustvene in psihološke mehanizme. Če na otrokov jok vedno odgovorite, mu s tem sporočite, da ste tu zanj in da mu boste vedno pomagali. Številne znanstvene raziskave so pokazale, da otroci, ki so jih starši kot dojenčke vedno takoj potolažili, kot malčki in večji otroci jočejo precej manj. Če menite, da s takojšnjim odzivom na otrokov jok ustvarjate slabo navado - razvado, žal nimate prav. Prav nasprotno, namreč s takojšnjim odzivom na jok otroka se skupaj učita medsebojne komunikacije. Tudi če nikoli ne ugotovite, zakaj je otrok jokal, ali če kljub vsemu še vedno joka v vašem naročju, vaš otrok ve, da ni zapuščen in da mu pomagate.
Kdaj poiskati strokovno pomoč?
Če vaš dojenček pogosto joka in je večkrat vznemirjen, pokličite izbranega otrokovega pediatra in mu povejte za težave. Ko dojenček joka, se vprašamo: Je lačen? Nahranite ga. Je moker? Zamenjajte mu pleničko. Je osamljen? Dvignite ga v naročje. Ga dajejo vetrovi? Pomagajte mu podreti kupček. Mu je pretoplo ali prehladno? Slecite ali oblecite ga temperaturi primerno. Najbolj težavno je, ko nič od zgoraj naštetega ne deluje. Znanstveniki, ki so preučevali jok dojenčkov so ugotovili, da eden od petih dojenčkov joka zaradi nam neznanega razloga. Jok dojenčka je neverjeten, para nam srce, po telesu pošilja hormone in starši imamo nujno željo, da jok našega otroka preneha. Najslabša možnost, ki bi jo pri joku lahko izbrali bi bila, da bi dojenčka, ki dlje časa joka, položili v posteljico zaprli vrata in odšli v najbolj oddaljeno sobo, da ne bi slišali joka svojega otroka, pravi Karmen Mlinar iz društva za pomoč in podporo doječim materam.
V nekaterih primerih lahko pomoč nudijo tudi Bownovi terapevti, ki s posebnimi dotiki pomagajo pri vzpostavitvi ravnovesja v telesu dojenčka.
Ne pozabite na lastno dobrobit
Starševstvo je izjemno zahtevna naloga, ki pogosto vodi do izčrpanosti. V trenutkih, ko se počutite nemočne ali preobremenjene, je ključnega pomena, da poiščete pomoč pri partnerju, družini ali prijateljih. Če ste sami, otroka raje položite na varno podlago in si vzemite trenutek za globok vdih in pomiritev. Ne pozabite, da ne rabite biti popolni starši; pomembno je, da prepoznate otrokove potrebe in vzpostavite ljubečo vez.
Če nastopi trenutek, ko vsemu niste kos, raje poiščite pomoč partnerja, babico, prijateljico. Če ste sami, otroka raje položite na ravno podlago in globoko vdihnite ter se pomirite. Vedite, da prvih šest tednov dojenčki več jokajo, potem se počasi vzpostavi rutina in tudi stanje se umiri. Ne rabite biti popolna mama ali popoln oče, pomembno je, da prepoznate otrokove potrebe in da vzpostavite neprecenljivo ljubečo vez z otrokom. Nasilno stresanje dojenčka oziroma otroka sodi med telesno nasilje. Poškodbe nastanejo zaradi stresanja in udarcev, ko oseba drži dojenčka za trup, rame, roke ali noge in ga močno stresa. Že blago stresanje lahko povzroči pokanje žilic v možganih in posledično poškodbe možganov, slepoto ali paralizo. Na vsake štiri dojenčke, ki so utrpeli nasilno stresanje, en izmed njih umre. Najbolj so ogroženi dojenčki do 4. meseca starosti, čeprav so bili zabeleženi primeri stresanja otroka vse do 5.
Če vaš otrok močno joka, ko opravlja veliko potrebo, to še ne pomeni, da ga muči zaprtje. Nekateri dojenčki imajo težave z izločanjem tudi sicer močno tekočega dojenskega blata. Takim otrokom pomaga, da jih v tem času držimo bolj pokonci, jih vzamemo v naročje ali naslonimo na ramena.
Če vas skrbi nepospravljeno stanovanje in hišna opravila, ne pozabite, da ta lahko počakajo. Vsa navodila za pripravo in hranjenje je treba natančno upoštevati, saj lahko nepravilna priprava predstavlja tveganje za zdravje otroka. Kot vsako novo veščino je za obvladovanje dojenja potrebna praksa in vztrajnost.
Če pa opazite povezavo med živili, ki jih uživate, in otrokovim jokom, lahko to hrano za nekaj dni izločite s svojega jedilnika in opazujete otroka. Nekateri dojenčki so zelo občutljivi na dodatke vitaminov, mineralov ali fluroidnih nadomestkov, ki jih uživa mamica (in jih otrok tako dobi preko mleka) ali jih dobiva tudi otrok sam.
Če vaš otrok joka nenavadno dolgo ali zelo intenzivno brez očitnega razloga, je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč. Prav tako je obisk pediatra nujen, če se pojavijo dodatni simptomi, kot so vročina, bruhanje, izpuščaji ali spremembe v hranjenju. Zdravniški nasvet je pomemben tudi pri dolgotrajnem joku brez jasnega vzroka.