Starši se pogosto znajdejo v dilemi, ali svojemu dojenčku ponuditi dudo ali ne. Na spletu in drugih družbenih omrežjih lahko najdejo različna mnenja in izkušnje drugih staršev, v smislu: »Nisva mu ponudila dude«, »Nobeden od sorojencev je ni imel«, »Dudo sem mu dajala za tolažbo in spanje«, »Ne vem, kako bi brez dude, saj ga samo to potolaži«. Pojavlja se vprašanje, ali je duda res tako škodljiva ali ima lahko tudi prednosti? Vsak otrok je namreč edinstven, s specifičnim temperamentom in individualnimi potrebami. V zgodnjem obdobju razvoja dojenček joka zaradi različnih razlogov in tako komunicira z okolico. Za starše je to pogosto čustveno naporno, sploh če imajo občutek, da njihov otrok trpi. Nekateri otroci najdejo tolažbo v dudi, medtem ko jo drugi sploh ne marajo, jo odklanjajo ali je celo ne znajo sesati. Starši dudo ponudijo svojemu otroku ali pa vztrajajo brez. Nobena odločitev ni napačna, če starši tako čutijo.
Razlogi za uporabo dude
Sesanje dude pri dojenčku deluje samopomiritveno, kar je pogosto glavni razlog in cilj, da smo otroku dudo sploh ponudili. Ko starši s pomočjo dude uspejo potolažiti otroka, to umiri tudi njih, kar pozitivno vpliva na celotno atmosfero v družini. Uporaba dude v zgodnjem obdobju zmanjšuje tveganje za nenadno smrt dojenčka v posteljici, prav tako olajša otrokovo spanje oziroma uspavanje. Če otrok ne uporablja dude, lahko potrebo po sesanju nadomesti s sesanjem prsta, česar si manj želimo, saj je opuščanje sesanja prsta lahko dolgotrajnejše in težje.
Novejše raziskave in priporočila ameriške pediatrične akademije celo svetujejo, da naj se dudo dojenčku ponudi za dnevno in nočno spanje, saj naj bi s tem zmanjšali tveganje za sindrom nenadne smrti dojenčka (SIDS). Kljub temu pa je pomembno, da dude ne ponujamo dojenim novorojenčkom do prvega meseca starosti, da ne bi povzročili sesalne zmede. Umetni cuclji na stekleničkah in dudah so namreč dojenčkom enostavnejši za sesanje, kar lahko povzroči težave pri pravilnem prisesanju na materino bradavico. Prav tako se novorojenčki radi jezijo zaradi vnetih in ranjenih bradavic, zaradi česar lahko celo pričnejo zavračati dojenje.
Negativne posledice sesanja dude in prsta
Kadar otrok vztraja s sesanjem dude tudi po 2. letu ali ne preneha z uporabo prsta tudi po 3. letu, je priporočljivo, da starši ustrezno ukrepajo in pričnejo z odvajanjem. Dolgotrajna in intenzivna uporaba dude ali prsta lahko prinese različne negativne posledice za otrokov razvoj, kot npr. nepravilna rast trdega neba, neustrezen razvoj čeljusti in spremenjen ugriz, saj duda potiska jezik v nepravilen položaj. Jezik je namreč »arhitekt« ustne votline. Če v mirovanju jezik ne pritiska na nebo (duda je v ustih tujek, ki jezik potiska navzdol), se zgornja čeljust in druge strukture, ki so povezane z njo, ne morejo razviti optimalno. Ena od posledic je lahko tudi visoko nebo in oteženo dihanje skozi nos. Otroci, ki dlje časa vztrajajo z dudo, imajo omejeno igro z govorili, obenem pa manj priložnosti za verbalno izražanje. Pogosto se kažejo težave z držanjem odprtih ust in motnje izgovorjave (artikulacije).
Številni strokovnjaki za dojenje pa se ne strinjajo s priporočili o uporabi dude. Po njihovem mnenju je mati narava novorojenčke »opremila« s popolnim načinom za spodbujanje sistema za vznemirjenje - pogosto nočno zbujanje zaradi potrebe po dojenju in spanje poleg mame. Dejansko sta skupno spanje in dojenje odlična zaščita pred smrtjo v zibki, saj oboje ohranja dojenčkovo fizično sposobnost vznemirjenja na višji ravni. Dojenčkov ritem spanja se zaradi skupnega spanja celo uravna z materinim. Ponujanje dude dojenim dojenčkom torej nima posebnega varovalnega učinka, zato večina strokovnjakov za dojenje še vedno nasprotuje uporabi cuclja. Pogosto dojenje je najboljši način za proizvajanje zadostne količine mleka v dojkah in materino mleko je najboljša hrana za zdrav razvoj dojenčka. Dojenčki v času nočnega dojenja popijejo kar tretjino potrebne dnevne količine mleka in zato lahko ponujanje dude med spanjem povzroči padec telesne teže pri dojenčku, zamašene mlečne vode, mastitis in zmanjšanje zaloge mleka pri materi. Z drugimi besedami, cucelj lahko hitro pripelje do nedojenja.
Zagovorniki ustvarjanja vezi med materjo in dojenčkom so zaskrbljeni tudi zaradi tega, ker naj bi z utišanjem dojenčkovega joka, ki mu v usta potiskamo dudo, nadomeščali dotik in nežnost, ki sta za dojenčke izjemno pomembna. Dojenje namreč ni samo hranjenje otroka, ampak otroku daje tudi občutek varnosti in je zanj najboljša tolažba. Ko dojenček joče, ga moramo pestovati. Dojka ni samo nadomestilo za dudo, je naraven način za pomiritev otroka.
Pomoč pri odstavljanju dude in reševanje težav pri dojenju
Starši naj z odvajanjem od dude začnejo med 12. in 18. mesecem oziroma čim prej, saj se otroci običajno na sesanje dude ali prsta hitro navadijo. Uporabo dude pričnite zmanjševati postopoma, sprva čez dan, nato pa poskusite ukiniti dudo še za spanje. Pripravite se na morebiten negativen odziv otroka, ki se lahko kaže v obliki stiske, jeze ali žalosti. V takih trenutkih je ključno, da ostanete vztrajni. V tem času otroku stojite ob strani, ga podpirajte in skušate ublažiti njegovo stisko. To lahko storite s fizično bližino, ljubkovanjem, s preusmerjanjem pozornosti, pogovorom, igro ali branjem pravljic.
Nekateri dojenčki, ki dudico veliko uporabljajo, na dojki začno drugače sesati, kar imenujemo sesalna zmeda. Ko dudico zmanjšamo ali odstranimo, se to običajno kar hitro uredi. V nekaterih primerih pa je težava globja. Če otrok ne zagrabi pravilno bradavice ali zajame premajhen del kolobarja, lahko pride do cmokanja, kar je lahko posledica polnih in napetih dojk, ali pa se otrok preprosto ne marajo dojiti počasi, ko se tok mleka upočasni. V takih primerih je priporočljivo, da starši pazijo na pravilen položaj pri dojenju, da dojko pred dojenjem iztiskajo, da se bradavični kolobar in tkivo pod njim zmehčata, s čimer bo deklica laže zagrabila, pa tudi tok mleka bo morda še malce počasnejši in cmokanje manjše.
V primeru, da otrok zavrača dojko, ker ni lačen in noče sesati za tolažbo, mu lahko ponudimo dudo, ga cartamo, in ko se umiri, mu spet ponudimo dojko. Dudo uporabljamo res samo v takšnih primerih, ko drugače ne gre. Ponoči spi brez dude, podnevi pa ima zelo nemiren spanec in skoraj vedno hoče dudo. Če pa trdno zaspi, sama izpljune dudo. Zvečer pa imamo »bluz«. Takrat se pa nosimo in cartamo. Jaz imam dojko ves čas »v pripravljenosti« in si lahko »postreže«, ko želi.
Če se pojavi cmokanje, je lahko pomembno, da dojko primete kot »sendvič«, kar lahko pomaga, da se bolje prisesa. Lepše se tudi doji, ko spi. Bradavice pa k sreči niso razpokane in boleče. V materinski šoli so pokazali pravilen položaj otroka pri dojenju, kjer naj bi imel dojenček spodnjo rokico ob svojem telesu. Vendar pa roka tam zelo moti in tako imata največkrat roko tako, da objema mamico, sploh kadar se krega med dojenjem, ko pa spi, jo ima ob svojem telesu. Ta položaj ni napačen za dojenje, rokica ob otrokovem telesu pa je tam samo zato, da je ne zvijejo po nesreči. Ko otrok raste, se začne bolj oklepati mamice z obeh strani, se oprime in drži za kožo, nedrček, obleko, z rokico mamico boža in raziskuje in je ne želi imeti stisnjene med telesi. Tudi če je rokica zadaj, to ni narobe, lahko jo potegnete malo više pod vašo skrčeno roko, da se lahko »zagozdi« pod pazduho in da pri spečem dojenčku ne visi navzdol v prazen prostor.
V primeru, da otrok ne dobi dovolj mleka, se lahko pojavi nemirnost, razdražljivost in nespečnost. Vendar pa so ti znaki lahko posledica tudi drugih dejavnikov, kot so prehladi, bolezni, spremembe v dnevni rutini ali cepljenja. Kadar se dojenček ponoči veliko zbuja in ni prehlajen, ni videti bolan, ni kakšne večje spremembe v dnevni rutini, ni bil cepljen ipd., poskušamo obrniti ritem tako, da ponujamo morda še kak dodaten podoj podnevi ali skušamo podoj podaljšati.
Kako pravilno pristaviti dojenčka?
Duda kot nadomestilo ali dopolnilo
Nekateri starši se odločijo za uporabo dude, ker menijo, da je njena uporaba boljša od sesanja prsta, saj je odvajanje od dude lažje kot od prsta. Dudo so izumili z namenom, da olajša bolečino preobremenjenih dojk. Nekateri dojenčki imajo namreč zelo močan sesalni refleks in bi bili priklopljeni ves čas. S tem ne bi bilo nič narobe, dokler ne bi bilo pretirano dojenje na začetku zelo boleče za mamice. Ena negativna stran je zagotovo ta, da dojenček dudo sesa na drugačen način kot dojko, zato se jo prvih 6 tednov vzpostavljanja mleka odsvetuje. Nepravilno sesanje dojke namreč ne spodbuja proizvodnje mleka in zato zna nastati težava pri dojenju.
Duda je lahko odličen pomočnik v prvih mesecih in letih - pomaga pri uspavanju, umirjanju in občutku varnosti. A hkrati ni nujna za vse otroke: nekateri jo vzamejo za svojo, drugi jo zavračajo - in oboje je povsem v redu. Najpomembneje je, da pri izbiri dude pazimo na kakovost, ergonomijo in varnost. Lep dizajn ali popularnost nista zagotovilo, da je duda dobra. Znamke, kot so MAM, NUK in Tommee Tippee, ponujajo različne linije, ki so zasnovane z mislijo na razvoj otroka in njegovo udobje, zato med njimi starši pogosto najdejo najboljšo rešitev.
Ko pride čas za slovo od dude, si pomagajmo s postopnim omejevanjem, pozitivno motivacijo in alternativami, ki otroku dajejo občutek varnosti. Postopno omejevanje - najprej dudo uporabljamo samo pri spanju, nato samo ponoči. Ponudimo alternativo - ninica, plišasta igrača, odejica ali uspavanka lahko postanejo nadomestek. Pozitivna motivacija - vsak korak brez dude nagradimo z objemom, pohvalo ali majhnim presenečenjem. Pomembno: odvajanje je proces, ki je za vsakega otroka drugačen.