Od trenutka, ko se otrok rodi, se starši trudijo razumeti njegove potrebe in skrbeti zanj po svojih najboljših močeh. To pomeni, da razumejo, da bo otrok pogosto jokal ali s svojim vedenjem kako drugače jasno nakazal, da je lačen, da ga zebe, da ima kolike oziroma da je nekaj narobe. Vendar pa včasih ti znaki niso tako očitni in lahko nakazujejo na resnejše zdravstvene težave, ki zahtevajo pozornost. Medtem ko so kolike pogosta težava, se za njimi lahko skrivajo tudi druge težave, kot so infantilni spazmi (krči ali napadi salaam), ko novorojenčka strese za sekundo, kot da bi ga zmrazilo brez zunanjega vzroka. Pravočasna diagnoza in ustrezno zdravljenje lahko otroku zagotovita normalen razvoj in življenje.
Infantilni Spazmi in Westov Sindrom: Zgodnje Prepoznavanje Ključno
Pri infantilnih spazmih gre za obliko epilepsije, ki se pojavi pri nekaterih dojenčkih. Lahko se pojavijo med 2. in 12. mesecem starosti, najpogosteje pa med 4. in 8. mesecem. Za pojav infantilnih spazmov obstaja več vzrokov. Infantilni spazmi se navadno izrazijo v obliki krčev pri dojenčku. Simptomi pa so pogosto neopazni, lahko jih zamenjamo za prestrašenost, ali pa jih skoraj ni mogoče prepoznati. Napad je silovito, nenamerno trzanje večine otrokovih mišic. Napadov pri novorojenčkih ni vedno lahko prepoznati. Pravzaprav se včasih napad izrazi le zato, ker novorojenček nenamerno premika usta ali žveči. Pri večjih dojenčkih ali otrocih je trzanje mišic, ki ga povzročijo napadi, bolj opazno. Vzroki za pojav infantilnih spazmov so lahko poškodba možganov dojenčka ali presnovne in genetske motnje.
Kdaj najlažje odkrijete napade pri novorojenčkih? Pri dojenčkih in otrocih do 6. meseca starosti je treba biti še posebej pozoren. Če domnevate, da so se pri vašem otroku pojavili infantilni spazmi, se za ustrezno diagnozo obrnite na svojega pediatra.
Westov sindrom je epileptična encefalopatija, ki se pojavi pri poškodbi možganov. Sindrom je poimenovan po angleškem zdravniku dr. Williamu Jamesu Westu, ki je opisal primer svojega sina. Westov sindrom se izrazi s tremi ključnimi simptomi: napadi ali infantilni spazmi, zaostajanje ali nazadovanje v psihomotoričnem razvoju ter spremembe v elektroencefalogramu (EEG).
- Epileptični krči: Ti so vrsta epileptičnih napadov, značilnih za obdobje otroštva, ki je bilo že v preteklosti pogosto povezano z Westovim sindromom. Epileptični krči povzročijo otrdelost rok in nog ter naprej nagnjeno glavo dojenčka. Običajno trajajo eno ali dve sekundi, čeprav se večinoma pojavijo v krajših razmikih.
- Pozen psihomotorični razvoj: Do zastajanja v razvoju novorojenčka lahko pride pred ali po pojavu spazmov. Eden od načinov, kako prepoznati, da ima vaš otrok Westov sindrom, je, da opazite izgubo motoričnih sposobnosti, kot so težave pri obračanju telesa ali nezmožnost pokončnega sedenja. Pri otroku se lahko pokažejo tudi nevrološke težave, kot je pomanjkanje refleksov ali nezmožnost sledenja predmetom z očmi.
- Spremembe v elektroencefalogramu: Te so znane kot hipsaritmija, za katero so značilne nenormalne aktivnosti možganov.
V ospredju zdravljenja Westovega sindroma je zagotavljanje višje kakovosti življenja otrok. Tako zdravljenje infantilnih spazmov navadno vključuje predpisovanje zdravil za zmanjšanje ali odpravo napadov, kot so antikonvulzivi, kortikosteroidi ali vigabatrin. Če pa zdravilo ne uspe nadzirati spazmov, pediater staršem predpiše ketogeno dieto in jim jo pojasni. Ne glede na terapijo, lahko infantilni spazmi izginejo po petem letu starosti otroka.
Gastroezofagealni Refluks (GER) in Gastroezofagealna Refluksna Bolezen (GERB): Razlika je Pomembna
Ali ste vedeli, da imajo tudi otroci lahko težave z gastroezofagealnim refluksom (GER)? Pri nekaterih se lahko celo razvije gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB), ki običajno zahteva medicinsko obravnavo pediatra. Razložili vam bomo, kakšna je razlika med refluksom, polivanjem in bruhanjem.
Gastroezofagealni refluks (GER) je pogost, samomejujoč proces, ki zajema številne simptome in znake, ki pri starših nemalokrat vzbudijo tesnobo. Izraz GER pomeni pasivno vračanje želodčne vsebine v požiralnik. Najpogosteje se pojavi med 1. in 4. mesecem starosti, izzveni pa običajno v starosti od 6. do 12. meseca. GER naj bi imelo do 70% zdravih dojenčkov. Po prvem letu starosti se ta številka zmanjša na 1%.
Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) je patološki proces, ko bo refluks vseboval dovolj želodčne kisline, ki bo dražila in poškodovala sluznico požiralnika. To se bo izrazilo s specifičnimi simptomi in znaki. GERB se pojavi pri približno enem od 300 dojenčkov. Po prvem letu življenja je GERB bolj odporen na popolno ozdravitev.
Gastroezofagealni refluks je torej fiziološki in funkcionalni proces, pri katerem ostaja telesna teža otroka normalna, ni znakov in simptomov vnetja požiralnika, ni signifikantnih respiratornih simptomov in ni nevrološko vedenjskih simptomov. Tiho gastroezofagealno bolezen imajo tisti dojenčki, ki ob spremljanju pH v požiralniku ustrezajo postavitvi diagnoze GERB, vendar nimajo nobenih kliničnih težav.
Pri dojenčkih mišični obroč med požiralnikom in želodcem še ni popolnoma razvit. Ta mišica se imenuje spodnji ezofagealni sfinkter. Posledično bo ta mišica omogočila zatekanje želodčne vsebine nazaj v požiralnik. Poleg tega je dojenček izpostavljen specifičnim dejavnikom, ki se jim ni mogoče izogniti. To vključuje ležanje in hranjenje s skoraj popolnoma tekočo hrano.
Operacija se priporoča redko, le če dojenček ne pridobi dovolj teže ali ima težave z dihanjem zaradi refluksa. Med operacijo se mišica med požiralnikom in želodcem zategne.
Resni Znaki, ki Zahtevajo Takojšnjo Zdravniško Pomoč
Nekateri simptomi pri dojenčkih in otrocih so alarmantni in zahtevajo takojšnje ukrepanje. Pomodrele ustnice, težko dihanje, visoka telesna temperatura pri zelo majhnih otrocih, znaki dehidracije in določene vrste bruhanja so lahko znaki resnih zdravstvenih težav.
- Pomodrele ustnice: Kadar otroku pomodrijo ustnice in težje diha, je to resen znak, da gre za pomanjkanje kisika. To je tudi eden izmed simptomov, ki sporočajo, da je treba poklicati nujno pomoč ali otroka nemudoma odpeljati k zdravniku.
- Težko dihanje: Nekateri otroci včasih dihajo neenakomerno, predvsem so to novorojenčki in dojenčki. A kadar opazite, da je dihanje hitro in neenakomerno ali se otrokov prsni koš pri dihanju dviga bolj kot običajno, gre lahko za dihalno stisko ali hujši respiratorni infekt. Težko dihanje je znak, da otrok potrebuje prvo pomoč, zato ne odlašajte z odhodom k zdravniku.
- Temperatura preko 38 stopinj Celzija: Če je otrok mlajši kot dva meseca in je njegova telesna temperatura več kot 38 stopinj Celzija (merjena rektalno), je čas, da dojenčka pregleda pediater. Pri novorojenčkih in dojenčkih je namreč zelo neobičajno, da imajo tako visoko temperaturo. To lahko kaže na resno okužbo, med drugim tudi meningitis, ki je smrtno nevaren za tako majhnega otroka.
- Porumenela koža: Če se vam zdi novorojenčkova koža rumenkaste barve tudi potem, ko je že doma, pomeni, da gre za zlatenico ali njeno poslabšanje, če so jo ugotovili že v porodnišnici. Če gre le za blago porumenelost, to še ni znak za preplah, če pa stanje traja več dni in ni videti, da bi bila porumenelost blažja, obiščite pediatra!
- Dehidracija: Če pri otroku opazite suhe, živo rdeče in razpokane ustnice, jeziček in ustna sluznica pa sta suha in lepljiva, oči motne, vdrte in s temnejšimi kolobarji, gre za dehidracijo. Pri dojenčkih lahko v polsedečem položaju otipate na glavici vdrto mečavo. Otrok, ki je dehidriran, tudi manj lula, ker telo varčuje s tekočino. Vse to so znaki dehidracije, zato mu dajte takoj piti po požirkih in naj ga nujno pregleda pediater.
- Bruhanje: Otroci velikokrat bruhajo, včasih, ker se preveč najedo, ali pa kadar gre za trebušno obolenje. Pozorni morate biti na barvo izbljuvka. Če je zelene barve, lahko pomeni, da je prišlo pri otroku do zapore črevesja in potrebuje nujno zdravniško pomoč. Tudi ko je izbljuvek barve kave, je stvar resna, gre namreč lahko za notranjo krvavitev.
Vprašajte zdravnika | Kdaj naj vaš otrok obišče zdravnika?
Cerebralna Paraliza: Zgodnje Prepoznavanje Razvojnih Mehčnikov
Simptomi cerebralne paralize ponavadi niso vidni takoj ob rojstvu. Diagnoza cerebralna paraliza se ponavadi postavi v prvih 18. mesecih življenja in najkasneje do 3. leta. Razvoj otroka v prvih 18 mesecih (in tudi kasneje) prehaja skozi predvidljive in natančno določene mejnike razvoja, kot so obračanje, sedenje, plazenje, socialni nasmeh, hoja (ob opori, samostojna). Otrok s cerebralno paralizo bo zaradi težav v motoričnem razvoju dosegal te mejnike počasneje kot njegovi zdravi vrstniki. Prvi simptom cerebralne paralize je tako zaostanek v doseganju prvih razvojnih mejnikov.
Ker cerebralna paraliza ni dedna, ne obstaja test, s katerim bi jo lahko vnaprej, z določeno verjetnostjo, napovedali. Nekateri simptomi cerebralne paralize se lahko kažejo kmalu po rojstvu. To so težave s sesanjem in požiranjem, šibek jok, zelo mehko, ohlapno ali pa zategnjeno telo. Praktično vsi otroci s simptomi cerebralne paralize imajo nenormalen mišični tonus. Poznamo dve vrsti nenormalnega mišičnega tonusa: hipertonijo in hipotonijo. Pri hipotoniji je mišični tonus znižan, mišice pa ohlapne in sproščene. Pri hipertoniji je mišični tonus povečan, otrokove mišice pa so trde in toge, pogoste so mišične kontrakture. Nekateri simptomi se lahko kažejo enostransko; šibkost mišic ali nenormalen mišični tonus se lahko pojavi samo na eni strani telesa. Simptom cerebralne paralize je poleg nenormalnega mišičnega tonusa, tudi vztrajanje primitivnih refleksov, ki ponavadi izginejo med 3. in 6. mesecem starosti. Možni simptomi so tudi epileptični napadi, težave z dihanjem, težave s sluhom, vidom ali težave z govorom.
Astma pri Dojenčkih: Težko Prepoznavanje, Pomembna Skrb
Mnogim se astma ne zdi bolezen, ki prizadene tudi dojenčke. Toda pri kar 80 odstotkih otrok z astmo so se simptomi te bolezni pojavili že pred petim letom starosti. Glavna značilnost astme je trajno vnetje bronhijev oziroma sapnic, skozi katere zrak vstopa v pljuča. Ko se simptomi poslabšajo, postane dihanje oteženo. Najpogostejši simptom astme pri starejših otrocih in odraslih je hropenje, medtem ko pri dojenčkih, ki utegnejo imeti astmo, tega simptoma ni opaziti. Pravzaprav mnogi dojenčki, ki hropejo, sploh nimajo astme. Prve simptome astme lahko pri dojenčku sproži tudi kakšna okužba dihal. Če torej otrok zboli zaradi okužbe dihal, ga opazujte in bodite pri njem pozorni na morebitne simptome astme. Vsakega hropenja in kašlja ne povzroča astma. Pravzaprav dojenčki tako pogosto hropejo in imajo druge simptome dihalnih obolenj, da je včasih težko reči, ali imajo astmo ali ne, dokler niso stari vsaj dve ali tri leta. Tudi če ima vaš dojenček astmo, nikar ne sklepajte, da so vsi napadi kašlja pri njem tudi astmatični napadi. To lahko vodi k temu, da zdravila za astmo napačno uporabljamo za zdravljenje drugih dihalnih obolenj.
Znanstveniki še vedno ne vedo, zakaj se pri nekaterih dojenčkih razvije astma. Obstajajo nekateri znani dejavniki tveganja. Tudi pri materi, ki med nosečnostjo kadi, obstaja večja možnost, da bo njen otrok zbolel za astmo. Pri otrocih, mlajših od šest mesecev, simptome astme pogosto povzročajo virusne okužbe.
Kdaj je čas za obisk zdravnika? Če ima vaš otrok hude težave z dihanjem ali se spremeni barva njegovega obraza in ustnic, takoj poiščite zdravniško pomoč. Pri dojenčkih ali malčkih je astmo zelo težko diagnosticirati. Pri starejših otrocih in odraslih je mogoče testirati pljučno funkcijo ter s tem preveriti zdravje njihovih dihal. Pri dojenčkih tega testa običajno ni mogoče opraviti. Hkrati dojenček ne more sam opisati svojih simptomov, zato mora zdravnik preučiti simptome in otroka ustrezno pregledati. Navadno ta pregled opravi, ko se pri otroku pojavijo simptomi, kot sta hropenje in kašelj. Pomembno je tudi, da zdravniku posredujete vse podatke o zdravstvenem stanju svojega otroka v preteklosti. Povejte mu, ali ste opazili kakršnekoli vzorce simptomov, povezane z dihanjem, kot so spremembe pri odzivanju med raznimi aktivnostmi ali med počitkom ter tudi ob različnih časih dneva. Otrokovega pediatra seznanite tudi z morebitnimi sprožitelji, kot so na primer nenavadni odzivi na hrano, morebitne alergene in različna okolja. Zdravnik bo hotel vedeti tudi to, ali so astma in razne alergije že prisotne v vaši družini. Če bo zdravnik posumil, da ima vaš dojenček astmo, bo morda hotel vedeti, kako se odziva na zdravila za zdravljenje astme, katerih namen je predvsem omiliti težave z dihanjem. Pediater vas utegne naročiti tudi na krvne preiskave ali rentgensko slikanje pljuč. Če vas skrbi, da pediater morda ni postavil prave diagnoze, lahko obiščete tudi kakšnega zdravnika specialista, kot sta denimo pediatrični alergolog ali pulmolog. Toda še enkrat naj poudarimo, da je pri tako majhnih otrocih zelo težko postaviti dokončno diagnozo.
Pogosti Mitom o Zdravju Dojenčkov
Starši se pogosto srečujejo z različnimi prepričanji glede zdravja dojenčkov, ki pa niso vedno pravilna. Razjasnimo nekaj pogostih mitov:
- Vlažilec zraka in prehlad: Mnogi so prepričani, da le vlažilec zraka pomaga prehlajenemu otroku, da lažje diha. Na splošno velja, da vlažen zrak koristi dihalnim organom. Dr. Srečko Šuštar svetuje, da namestite vlažilec zraka v otroški sobi, ko ima otrok vneto uho. Namesto njega lahko uporabite tudi lonec z vrelo vodo, kamilico, meto ali timijanom. Pri napadih laringitisa je recimo najboljše zdravilo to, da otroka odnesete na svež, vlažen, hladen zrak. Priporočajo tudi, da se z otrokom zaprete v kopalnico in pustite teči vrelo vodo, da se kopalnica napolni s paro.
- Poučne oddaje za razvoj: Stara prepričanja navajajo, da mora otrok gledati poučne oddaje, da se bo nekaj naučil. Seveda lahko mnoge oddaje pripomorejo k širini znanja, vendar so raziskovalci dokazali, da to ne sme biti zamenjava za interakcijo s starši. Otrok prosti čas lahko preživi pred televizijo, vendar ne ure in ure, prav tako mora biti izbrana vsebina, ki jo gleda. Veliko se pravzaprav lahko nauči tudi ob posnemanju vas ali igranju z vami.
- Inhalacijski sterodi in rast: Ne drži, da inhalacijski steroidi, ki se jih uporablja dlje časa za astmo, lahko vodijo k upočasnitvi otrokove rasti. Redna uporaba teh sredstev začasno lahko upočasni rast, ampak ko se jih preneha uporabljati, telo 'pospeši', da doseže genetsko predvideno višino.
- Kakanje dojenčkov: Ni nujno, da morajo dojenčki kakati vsak dan. Simptomi za obisk pediatra so: kri v blatu, bolečine v trebuhu, jok pri odvajanju blata, popolna zaprtost. Dojenčki, ki so popolnoma dojeni, imajo blato bolj tekoče in zrnasto od tistih, ki se hranijo z adaptiranim mlekom. Nekateri odvajajo blato večkrat dnevno, nekateri redkeje, to pa je odvisno od hitrosti razgradnje mleka v črevesju. Če novorojenček mirno spi, ne joka zaradi bolečin v trebuhu in ni bolan, ne zaženite panike. Sčasoma boste ugotovili, kako pogosto vaš dojenček kaka. Če vas vseeno skrbi, ker dojenček več dni zaporedoma ni kakal, pokličite izbranega pediatra in se posvetujte z njim.
- Zeleni izcedek iz nosu in okužba: Zeleni izcedek iz nosu ni znak, da ima otrok nevarno bakterijsko sinusno okužbo, ki zahteva zdravljenje z antibiotiki. Včasih so verjeli, da je v takšnem primeru virusni prehlad postal bakterijski in da gre za vnetje sinusov. Toda dokazano je, da so za takšno stanje potrebni še dodatni simptomi, kot so: povišana telesna temperatura, glavobol, zobobol.
- Sprehodi z novorojenčkom: Starši grešijo, ker ne gredo na sprehod z novorojenčkom. Seveda ni priporočljiv izhod v neugodnih vremenskih razmerah, ampak ko otrok doseže neko temperaturno stabilnost (v prvem tednu življenja), ni vzroka, zakaj se ne bi vsi sprehodili po svežem zraku. Po maminem carskem rezu ali dojenčkovem okrevanju ne hitite s sprehodom, ampak če se oba počutita odlično, potem je čas za 'vozičkanje'. Potrebujete le še lepo vreme in lahko začnete s sprehajanjem. Prvi sprehod naj traja 15 minut, potem postopoma podaljšujte. Dojenčka lahko sprehajate tudi po soncu, le zaščititi ga morate pred škodljivimi žarki s strehico na vozičku, senčnikom, dežničkom ali tetra plenico. Dojenčka oblecite vremenskim razmeram primerno, ne pretiravajte s preveč sloji, če je zunaj mrzlo ali pa nasprotno vroče. Če temperatura nizka, naj bo sprehod krajši, če je temperatura visoka, prav tako. Preverite na vratu, potipajte roke, noge, da vidite, ali ga zebe ali mu je prevroče. Če ima rdeč nos ali obraz, ne skrbite. Močan naliv, megla, nevihta, snežni metež in nevihta niso primerne vremenske razmere za sprehod z dojenčkom. Če pa je lepo vreme zunaj, ne čakajte za prvi sprehod z novorojenčkom en mesec.
- Vrtec in bolezen: Zelo pogosto je prepričanje, da otrok z obiskovanjem vrtca pogosteje zboli. Če morate nazaj v službo in nimate babice in dedka, da bi pazila na otroka, bodite brez skrbi in zaupajte otroka v varstvo varušk. Seveda bo izpostavljen številnim bakterijam in virusom, ampak tako bo tudi okrepil obrambni sistem, tako bo bolj zdrav, ko bo malce starejši. Zdrav novorojenček je pripravljen na življenje izven maternice, vendar njegov obrambni sistem ni še popolnoma razvit, zato bo bolj dovzeten za različne bolezni. Žal otroka ne morete in tudi ne smete popolnoma izolirati, vseeno pa lahko preprečite, da pride v stik z bolno osebo. Veste, da dojenček pogosto kiha, tudi med menjavanjem plenice, kar ne pomeni, da je prehladen. Ko bo imel zamašen nos, bo razdražljiv, saj še ne zna dihati skozi usta, težave bo imel pri dojenju in spanju, zato bo vse skupaj misija nemogoče. Takrat se lahko posvetujete s pediatrom. Do enega leta otrok ni pogosto bolan, razen če ni ves čas v stiku z bolnimi ljudmi (recimo bratcem ali sestrico, ki nosi viruse iz vrtca ali šole). Seznam bolezni se poveča v prvem letu obiskovanja vrtca. Takrat lahko pričakujete, da bo otrok dobil vnetje ušes, imel vneto grlo, da bo kašljal, da bo hripav, da bo imel bronhitis. V obdobju od jeseni do spomladi je zelo pogosto, da otroci zbolijo tudi do sedemkrat. Obrambni sistem se vzpostavi okrog šestega leta. Iz leta v leto bo otrok manj občutljiv na vse okužbe. Do tretjega leta bodo vse bolezni povezane z ušesi, grlom in nosom, po tretjem pa le z grlom. Postopoma bodo malčki postali odpornejši in bodo prehladni ali bolni največ trikrat letno.
- Kopanje in vnetje ušes: Zaradi obiskovanja toplic in bazena otrok ne bo dobil vnetja srednjega ušesa. Iztok Fošnarič, specialist otorinolaringologije, pojasnjuje: ''Vnetje srednjega ušesa ne more biti posledica plavanja v domačem ali javnem bazenu, ker je srednje uho od zunanjega ločeno z bobničem, lahko pa nastane vnetje srednjega ušesa v primerih, ko je bobnič preluknjan. Kopanje lahko privede do vnetja zunanjega sluhovoda. Ob pogostem močenju sluhovoda se zmanjša lokalna obramba in spremeni kislinsko-bazno ravnotežje kože sluhovoda. Vnetje povzročijo mikroorganizmi, ki se ob ustrezni obrambi ne morejo razmnožiti.''
Sezonska Obolenja in Dojenčki: Poudarek na Respiratornih Virusih
Slovenija se je, tako kot celotna Evropa, znašla sredi nepričakovano zgodnjega vala okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), ki se je začel že v avgustu. Otroške ambulante so v teh dneh polne otrok z okužbami dihal, ki praviloma lahko izzvenijo z blagimi znaki. To, da smo že tako zgodaj tako globoko v sezoni respiratornega sincicijskega virusa, je po oceni epidemiologov najverjetneje posledica tega, da se lani oziroma letos rojeni otroci niso prekužili. V septembru je v sklopu ljubljanskega UKC zaradi okužbe z RSV bolnišnično zdravljenje potrebovalo že več kot 100 otrok (danes zjutraj je bilo na pediatrični kliniki hospitaliziranih 118 malčkov, devet so jih zdravili na intenzivni negi, z mehansko ventilacijo), pri mnogih je bila dokazana tudi okužba s COVID, ki je trenutno ena od številnih respiratornih viroz. Na pediatrični kliniki v prihodnjih tednih zaradi pogostejšega prebolevanja COVID pričakujejo tudi večjo pojavnost večorganskega vnetnega sindroma pri otrocih, ki zahteva intenzivno spremljanje. Trenutno na kliniki zdravijo 35. Bolnišnične so sobe pa so že zdaj polne malčkov z respiratornim sincicijskim virusom.
Respiratorni sincicijski virus povzroča okužbe pljuč; bolezen je nalezljiva. Pri starejših otrocih in zdravih odraslih se praviloma razvije le blaga do zmerna okužba pljuč, medtem ko okužba pri dojenčkih, ki nemalokrat poteka v zelo hudi obliki, lahko povzroči tudi smrt. Smo v času pospešenega širjenja okužb z respiratornim sincicijskim virusom.
Če je otrok živahen, če dovolj pije, se igra in ne diha težko - tudi, če ima obilen izcedek iz nosu, kašlja in ima povišano telesno temperaturo, kajti ti znaki sami po sebi še niso alarmantni -, mu starši lahko pomagajo sami, kajti v takem primeru je okužba praviloma omejena na zgornja dihala. Če pa otrok - predvsem takrat, ko njegova telesna temperatura ni povišana - začne težko, hitro, sunkovito dihati, ob tem stoka, je zelo umirjen, poležuje in večinoma spi, slabo je (tudi pri dojenčkih je tako), takrat je otroka treba nujno, nemudoma odpeljati k zdravniku. To so namreč znaki, da se je vnetje 'spustilo' nižje, na pljuča. RSV povzroča bronhiolitis in ta zakrivi slabše prehajanje kisika iz pljuč v kri. Tak otrok bo potreboval zdravljenje v bolnišnici s kisikom.
Respiratorni sincicijski virus ne ogroža le najmlajših, ampak tudi bolnike s kroničnimi obolenji, predvsem starejše, pri katerih je imunski sistem že tako ali tako oslabljen. Okužba z respiratornim sincicijskim virusom pri starejših od 65 let, zlasti pri tistih, ki imajo še dodatna obolenja, lahko poteka podobno kot pri majhnih otrocih - s klinično sliko okužbe spodnjih dihal. V času, ko še vedno sobivamo z boleznijo COVID, so starejši zdaj že kar dodobra precepljeni in posledično zaščiteni pred težko obliko prebolevanja okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2, po drugi strani pa jih zdaj ogroža okužba z RSV. Je ta v tem trenutku oziroma v obdobju sezonskih respiratornih obolenj najtežja? Tako je. COVID je okužba, s katero živimo že dve leti - in prav najbolj ranljivi, večinoma tisti, ki bivajo v domovih za starejše, so že zaščiteni s cepljenjem. Na drugi strani pa imamo zdaj ta virusa, ki lani nista krožila. Podatki iz Evrope kažejo na enormen skok teh okužb med prebivalstvom že izven sezone. Število RSV okužb se je začelo povečevati že v poletnih mesecih, zdaj pa prihaja še gripa. Zelo, zelo pomembno je, da se vsi, ki imajo doma majhne otroke in tudi kakšnega starostnika, obnašajo samozaščitno. Pri zaščiti pred okužbami je ključnega pomena uporaba zaščitne maske ter vsi ukrepi, poznani iz preteklosti, predvsem dobra higiena rok in prezračevanje.
Smo v obdobju ponovnega širjenja respiratornih okužb, konkretno respiratornega sincicijskega virusa, ki prizadene predvsem najmlajše. Res je. Smo v obdobju ponovnega naraščanja tudi drugih viroz, kar je za ta del leta, ko se ponovno odpro vrata šol, ko se spet bolj napolnijo vrtci, pravzaprav dokaj običajno. Tako zgodnji in intenzivni začetek širjenja respiratornega sincicijskega virusa je presenečenje - po drugi strani pa tudi ne, saj lani, ko otroci pozimi, torej v sezoni RSV, niso hodili v šole in vrtce, ta virus ni krožil. Sezona je presenetljivo zgodnja - a tako ni le pri nas, ampak tudi drugod po Evropi. Kako bo potekala, pa precej težko napovemo. Upajmo, da ne bo ne predolga ne preveč obsežna, kajti majhnim otrokom ta virus lahko povzroča precejšnje težave in zahteva zdravljenje v bolnišnici, ki ni vedno kratko. Na posreden način že, kajti novi koronavirus je spremenil naš način življenja, nas nekoliko razmaknil, zmanjšal stike. Ukrepi so preprečili lansko sezono gripe in sezono RSV, kar je vplivalo na prekuževanje z običajnimi respiratornimi virusi. Zato imamo zdaj zelo, zelo velik del otrok, ki so za virus »sprejemljivi«; to pomeni, da se bodo morali prekužiti. Lanska sezona, torej sezona 2020/2021, je bila res izjemna. Gripe preprosto ni bilo. To pravzaprav ni presenečenje, kajti pojavljala se ni zaradi zaščitnih ukrepov. Kaj bo letos, je težko napovedati. Nekateri so bolj črnogledi - je pa vprašanje, ali se bosta predvidena intenzivnost in obseg v resnici zgodila. V zadnjih tednih že opažamo, da se po dolgem času pojavljajo posamezni primeri gripe v nam bližnjem evropskem prostoru.
Dehidracija pri Dojenčkih: Prepoznavanje in Ukrepanje
Znaki in simptomi dehidracije se razlikujejo glede na starost. Dojenčki in mlajši otroci so bolj nagnjeni k temu kot odrasli, zato je pomembno, da vemo, kateri so znaki dehidracije. Voda je za življenje ključnega pomena. Več kot dve tretjini našega telesa je vode. Ta ima pomembne naloge, kot je vlaženje naših oči in sklepov, ohranjanje zdravja naše kože, odplakovanje strupov iz našega telesa, pomoč pri prebavi. Če pa naše telo ne dobiva dovolj vode, preprosto ne deluje pravilno. Poruši se ravnovesje mineralov v njem. Če ničesar ne ukrenemo, lahko pride do poškodb možganov ali v ekstremnih primerih celo do smrti.
Znaki zmerne dehidracije pri otrocih so: splošno slabo počutje, razdražljivi ali lenobni, manj pogosto uriniranje, bolj hitro dihanje (otrok med 6. in 12. mesecem naj bi vdihnil več kot 50-krat na minuto, otrok nad 12. mesecem pa več kot 40-krat na minuto). Znaki dehidracije pri odraslih so: manj pogosto uriniranje, apatičnost ali utrujenost, omotičnost, slabost, glavobol, mišični krči, suha usta, jezik, oči, upadle oči, hitrejši utrip.
Kaj storiti v primeru dehidracije? Piti, seveda. A ne pozabimo, da otrokom ne dajemo samo vode, ker ta lahko razredči minerale v telesu. Dajmo jim raztopino za rehidracijo. Če sumite, da je vaš dojenček ali otrok dehidriran, je najbolje, če kar takoj pojdete k zdravniku, tudi če znaki niso tako hudi.
Prehlad pri Dojenčkih: Kako Pomagati Malčku
Dojenčki so na prehlad še bolj občutljivi, saj njihov imunski sistem ni dovolj razvit, da bi se lahko branil pred virusi. Jesenski in zimski meseci stvari še poslabšajo, ker ogrevani prostori izsušijo dojenčkovo sluznico nosu in grla. Več časa preživimo v zaprtih prostorih, kjer se virusi množijo še hitreje. Večina otrok preboli od šest do deset prehladov na leto. Pri otrocih, ki so v vrtcu, pa se število še poveča.
Simptomi:
Prehlad se lahko pri dojenčku kaže z več znaki. Kiha, teče mu iz nosu, boli ga grlo in ima otekle bezgavke. Otrok je brez apetita in zelo razdražljiv. Pojavi se lahko povišana telesna temperatura do 38,5 stopinje C. Mali bolnik morda več spi kot navadno. Težko se doji ali pije po steklenički, ker ima zamašen nosek. Če ima dudo, je nesrečen, ker zaradi polnega noska ne ostane dolgo v ustih. Zato je zelo pomembno, da otroku redno čistite nos.
Kdaj k zdravniku?
Če je dojenček mlajši od treh mesecev in ima simptome prehlada, je prav, da obiščete pediatra. Če pa je starejši, lahko nekaj dni opazujete, kako se bo prehlad razvijal. Zdravnika morate obiskati, če dojenček težko diha, če je izcedek iz nosu gost in zelen, če kašlja več kot teden dni, zelo veliko spi, ga bolijo ušesa in ima povišano temperaturo, višjo od 38,5 stopinje C.
Kako mu lahko pomagamo?
Poskrbite, da bo dojenček dovolj pil. Če ima povišano temperaturo, mu lahko daste sredstvo za znižanje temperature, kot na primer paracetamol, vendar le, če vam ga je predpisal zdravnik. Če kašlja in je mlajši od treh mesecev, mu ne dajajte sirupa proti kašlju, če vam ga ni predpisal ali predlagal pediater. S kašljem se namreč otrokova pljučka čistijo.
Čistite nosek: Najbolj mu boste pomagali, če boste redno čistili njegov nos. Obstajajo tako imenovane sesalke, ki sicer otrokom niso niti najmanj všeč, a nos se le tako dovolj očisti. Zelo priporočljiva je fiziološka raztopina. Pripravek lahko naredite sami. V liter prekuhane vode dodajte veliko žlico soli in pustite, da se ohladi. Z majhno injekcijo mu to slano raztopino večkrat na dan špricnite v nos. V času centralnega ogrevanja, ko je zrak v prostoru izredno suh, si lahko pomagate z različnimi vlažilci zraka. Če tega nimate, bo dovolj že to, da menjate mokre brisače na radiatorju. Ne pozabite, da se prehlajen otrok počuti tako kot vi, ko ste prehlajeni. Tudi njega lahko bolijo glavica, grlo, roke in noge. Bodite potrpežljivi, če je nedružaben in nejevoljen.
Vročina pri Dojenčkih: Razumevanje in Ukrepanje
Ko zboli otrok, se starši pogosto znajdemo v skrbeh, obide pa nas tudi dvom, za kaj pravzaprav gre in kako otroku pomagati. Vročina ni bolezen sama po sebi, temveč stanje, ki simptomatsko nakazuje na nekaj drugega. Temperatura telesa se zviša, ker se encimi bolj uspešno borijo proti okužbi ob visokih temperaturah. Najpogosteje je vročina znak prehlada, gripe, vnetja ušes ali rasti zobkov, lahko pa gre tudi za reakcijo po cepljenju.
Kako lahko pomagaš sama: Ni malo staršev, ki se bojijo povišane temperature pri otroku in ga ob vsaki vročini pripeljejo k zdravniku na pregled. A rahlo povišana temperatura (do 38.3°C) navadno ni škodljiva. Če se le-ta še poviša in opaziš, da se res ne počuti dobro ter zaradi tega ne more spati, jo lahko znižuješ s primernimi zdravili (paracetamol od 3. meseca dalje, ibuprofen od 6. meseca dalje), vendar le po posvetu z zdravnikom.
Če sta prisotna visoka vročina in kašelj, lahko ponudiš sredstvo za zniževanje vročine in sredstvo proti kašlju, osnovano na naravnih sestavinah. Suh zrak simptome še poslabšuje, zato v otroško sobo za čas otrokovega spanja dodaj vlažilec zraka. Če ne dobi dovolj tekočine preko dojenja ali obrokov z adaptiranim mlekom, poskrbi, da spije dovolj vode in (po navedbi zdravnika) tudi rehidracijskega napitka.
Gripa in RSV: Razlike in Skupne Značilnosti
Gripo povzroča zelo nalezljiv virus, zaradi katerega pogosto zboli več članov družine. Okuženi dojenček bo razdražljiv in ne bo zainteresiran za igro, zmanjšan bo tudi apetit. Najprej se bo pojavilo smrkanje ali zamašen nos in kašljanje, temu pa bo sledila vročina, ki lahko traja od 3 do 7 dni.
Kako lahko pomagaš sama: Poskrbi za otroka na enak način kot v primeru prehlada. Čim večkrat mu ponudi vodo in opazuj, če pride do intenzivnejšega kašljanja ali problemov z dihanjem. V izogib hujšim zapletom zdravniki priporočajo cepljenje proti gripi pri otrocih.
RSV je povzročitelj okužb dihal pri otrocih, ki pri majhnih otrocih povzroča akutni bronhiolitis, pri starejših pa se kaže kot blažja okužba zgornjih dihal. Gre za zelo nalezljiv virus, ki se prenaša kapljično, širi se s kašljanjem in kihanjem ali z neposrednim stikom. Virus RSV lahko preživi več ur na predmetih, na primer na pultu ali uporabljenem robcu. Najbolj ranljivi so predvsem nedonošenčki, saj njihove dihalne poti in imunski sistem še niso popolnoma razviti. Navadno se začne kot prehlad, ki se v treh dneh razvije v intenzivnejše kašljanje in dihanje s spremljajočim sopenjem. Simptomi se izboljšajo v nekaj dneh, kašljanje pa lahko ostane še dva tedna.
Kako lahko pomagaš sama: Doma prižgite vlažilec zraka. Otroku tudi ponudi vodo in otroško zdravilo (Ibubel ali Calpol), če ima hud nenehni kašelj ali težave z dihanjem. Opazuj, če za dihanje uporablja dodatne mišice.
Prebavne Težave in Dojenčkovo Zdravje: Diareja in Vnetje Ušes
Menjavanje plenic, zlasti kadar je blato tekoče, ne spada ravno med najlepše plati starševstva, kljub temu pa tudi plenice nosijo marsikatero informacijo o zdravstvenem stanju otroka.
Diareja: Diareja navadno traja od 5 do 10 dni. Glavna skrb v tem času mora biti zadostna hidracija, zato otroku čim pogosteje ponujaj tekočino. Mogoče istočasno tudi bruha? V tem primeru po bruhanju počakaj 30 minut in za tem pogosteje ponujaj manjše količine rehidracijskega napitka z elektroliti.
Vnetje ušes: Prebrati otrokovo govorico telesa ni najlažje, saj se zaspani otroci pogosto dotikajo svojih ušes. A če opaziš, da si otrok ušesa vleče in ima istočasno tudi zamašen nos in vročino, gre morda za vnetje ušes. K temu so predvsem nagnjeni dojenčki od 2. do 12. meseca starosti.
Kako lahko pomagaš sama: Nekatera vnetja ušes se pozdravijo sama od sebe, zato se zdravniki dostikrat poskušajo izogniti predpisovanju antibiotikov, razen, če ni res nujno potrebno.
Kdaj poklicati zdravnika: Če sumiš na okužbo. Otroka pozorno opazuj, počakaj nekaj dni in se v primeru, da se stanje ne izboljšuje, obrni na zdravnika.
Konjunktivitis: Rdeče Oči in Skrb za Vid
V primeru konjunktivitisa oči postanejo rdeče in zabuhle. Gre za vnetje mukozne membrane in navadno prizadane obe očesi, včasih pa se simptomi kažejo zgolj pri enem očesu. Vzrok je lahko bakterijska ali virusna okužba. Rumen ali zelen izcedek nakazuje na bakterijsko, pomanjkanje solz ali ognojek na virusno okužbo. Ločiš ju lahko tudi glede na ostale simptome, saj virusno okužbo navadno spremljajo tudi simptomi prehlada.
Kako lahko pomagaš sama: Virusna okužba se navadno pozdravi sama od sebe v roku enega tedna. Poskrbi, da je oko čisto - oko nežno operi z mlačno vodo. Če je okužba bakterijska, bo zdravnik predpisal kapljice z antibiotikom.
Kdaj poklicati zdravnika: Takoj, ko se pojavijo prvi simptomi.
Opomba: Informacije na spletnih straneh so namenjene zagotavljanju splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom.