Dojenje je eden najlepših in najbolj naravnih načinov, kako mati skrbi za svojega otroka v prvih mesecih življenja. Materino mleko nudi dojenčku popolno prehrano, ki je ključna za njegovo rast in razvoj, obenem pa krepi njegovo odpornost in ga ščiti pred številnimi okužbami. Poleg neprecenljivih koristi za otroka, dojenje prinaša številne prednosti tudi doječi materi. Vendar pa se v obdobju dojenja lahko pojavijo zdravstvene težave, ki zahtevajo zdravljenje z zdravili, vključno s protibolečinskimi tabletami. Ključno vprašanje, ki se poraja v takih primerih, je, kako zagotoviti varnost dojenčka, hkrati pa učinkovito lajšati materine bolečine.
Narava dojenja in prehajanje zdravil v materino mleko
Dojenje predstavlja optimalen, preprost in predvsem zdrav način hranjenja dojenčka v prvih mesecih življenja. Vse od rojstva do zaključenih šestih mesecev starosti dojenčku zagotavlja popolnoma vsa hranila, ki so potrebna za njegovo rast in razvoj. Kasneje pa predstavlja pomembno dopolnilo mešani prehrani. Vendar pa se v obdobju dojenja lahko pojavijo različne zdravstvene težave, ki zahtevajo zdravljenje z zdravili. Mnoge doječe matere se soočajo s potrebo po uporabi zdravil bodisi zaradi novonastalih zdravstvenih težav ali že prej odkritih kroničnih bolezni.
Večina učinkovin, ki jih mati zaužije, prehaja v materino mleko v različnih koncentracijah. To lahko predstavlja potencialno tveganje za dojenčka, saj lahko zdravilo vpliva na njegovo zdravje in razvoj. Zato je ključnega pomena, da se pri predpisovanju in uporabi zdravil med dojenjem vedno upošteva vpliv le-teh na dojenega otroka. Glavna skrb mater ob uporabi zdravil med dojenjem je prav vpliv zdravil na zdravje in razvoj dojenčka.
Kako pristopiti k zdravljenju med dojenjem?
Ob resnejših zdravstvenih težavah mora doječo mater vedno pregledati zdravnik. Za večino obolenj imamo na voljo zdravila, pri katerih je dojenje možno in uporaba zdravil predstavlja bistveno večjo korist za dojenčka, kot je tveganje za nastanek neželenih učinkov zaradi zaužitega zdravila preko materinega mleka. Kadar je mogoče, se spodbuja dojenje tudi ob zdravljenju doječe matere.
Zdravljenje doječih mater vedno stremi k zmanjševanju tveganja za dojenčka, pri čemer se vedno pretehta koristi in tveganja zdravljenja za otroka in mater. Zdravljenje je individualno, upošteva se tudi zdravstveno stanje matere in otroka, starost in razvitost otroka. V določenih primerih lahko manjšo izpostavljenost zdravilu pri doječem otroku dosežemo tako, da mati vzame zdravilo tik po dojenju ali tik, preden se pričakuje, da bo dojenček imel daljše obdobje spanja.
Prvi nasvet lekarniškega farmacevta je običajno nefarmakološke narave, če zdravstveno stanje to dopušča. To pomeni, da se najprej poskusi z ukrepi, ki ne vključujejo zdravil. Na primer, pri glavobolu je priporočljivo poskusiti s počitkom in pitjem tekočine. Pri zaprtju pa s povečanim vnosom prehranskih vlaknin in redno telesno dejavnostjo.
Varnost protibolečinskih zdravil v času dojenja
Bolečina je lahko prisotna v katerem koli obdobju življenja, tudi med nosečnostjo in v času dojenja. Tudi takrat je treba bolečino matere lajšati, saj lahko močna bolečina negativno vpliva na njeno počutje, sposobnost skrbi za otroka in celotno okrevanje po porodu. Analgetiki prinašajo materi pozitivne učinke, kot sta zmanjšanje ali popolno prenehanje bolečine, hkrati pa uporaba analgetikov prinaša tudi nekatera tveganja.
Uporaba analgetikov je med nosečnostjo in dojenjem dodatno omejena, saj gre za stanji oziroma obdobji življenja ženske, ko je otrok neposredno ali posredno (prek dojenja) povezan z materjo. Zaradi tega se škodljivi učinki analgetikov v obliki neželenih učinkov lahko izrazijo tudi na otroku, saj večina učinkovin iz zdravila lahko prehaja skozi posteljico oziroma se izloči v materino mleko.
Zaradi etičnih razlogov se zdravila praviloma ne testirajo na nosečnicah in doječih materah, zato so podatki o njihovi varnosti omejeni. Kljub temu obstajajo smernice za uporabo nekaterih analgetikov, ki so na trgu že dalj časa. Če se v času nosečnosti ali dojenja pojavijo močna nenadna bolečina, dolgotrajna bolečina, bolečina v trebuhu, hud glavobol ali bolečina neznanega izvora, je nujen obisk zdravnika - bodisi osebnega zdravnika, ginekologa ali zobozdravnika.
Paracetamol: Najprimernejša izbira
Paracetamol je najprimernejše zdravilo za lajšanje bolečin v času nosečnosti in dojenja. Čeprav prehaja skozi posteljico in v materino mleko, raziskave ne kažejo, da bi njegova uporaba povzročala prirojene nepravilnosti ali toksične učinke na plod. Kljub temu se priporoča uporaba paracetamola v najnižjem učinkovitem odmerku, za čim krajši čas in z najmanjšo možno pogostostjo.
Acetilsalicilna kislina (Aspirin): Odsvetovana uporaba
Acetilsalicilna kislina je od šestega meseca nosečnosti dalje prepovedana, razen v redkih primerih, ko zdravnik predpiše nizke odmerke. Ob koncu nosečnosti lahko poveča tveganje za krvavitve pri materi in otroku ter zavre krčenje maternice, kar lahko privede do zapoznelega ali dolgotrajnega poroda. Čeprav acetilsalicilna kislina v materino mleko prehaja le v majhnih količinah, se njena uporaba med dojenjem za samozdravljenje odsvetuje.
Nesteroidni antirevmatiki (NSAID): Previdnost je ključna
V skupino nesteroidnih antirevmatikov (NSAID) spadajo učinkovine, kot so ibuprofen, naproksen in diklofenak. Ibuprofen in naproksen sta na voljo v obliki tablet, ibuprofen in diklofenak pa tudi v obliki mazil za lokalno uporabo. Peroralna uporaba teh zdravil (tablete) je v prvem in drugem trimesečju nosečnosti odsvetovana, razen če je nujna - o čemer lahko presodi le zdravnik. V tretjem trimesečju so ta zdravila kontraindicirana, saj lahko pri otroku povzročijo resne zaplete, kot so okvare srčno-žilnega sistema, pljuč in ledvic, ter (podobno kot acetilsalicilna kislina) ob koncu nosečnosti povečujejo tveganje za krvavitve in zaplete pri porodu.
Med dojenjem se uporaba naproksena odsvetuje, kratkotrajna uporaba ibuprofena pa ne zahteva prekinitve dojenja. Za lajšanje bolečin v mišicah in sklepih so na voljo lokalna mazila z ibuprofenom ali diklofenakom, ki v manjši meri prehajajo v krvni obtok. Kljub temu je njihova uporaba v tretjem trimesečju nosečnosti prepovedana, med dojenjem pa dovoljena le ob predhodnem posvetu z zdravnikom.
Druge zdravstvene težave in njihovo zdravljenje med dojenjem
Poleg bolečin se lahko pri doječih materah pojavijo tudi druge zdravstvene težave, kot so gripa, prehlad, prebavne težave, alergije in vaginalne okužbe.
Gripa in prehlad
Gripa in prehlad sta pogosta stanja, ki ne obidejo niti ženske v obdobju dojenja. Zdravljenje gripe in prehlada je simptomatsko, kar pomeni, da najpogosteje zdravimo simptome, kot so zamašen nos, izcedek iz nosu, vneto grlo, oteženo požiranje, povišana telesna temperatura, glavobol.
- Paracetamol in Ibuprofen: Uporaba paracetamola in ibuprofena je varna za zdravljenje glavobola in povišane telesne temperature med dojenjem. Velja pravilo, da se zdravilo uporablja v najnižjih priporočenih odmerkih najkrajši možen čas.
- Zdravila za izkašljevanje: Zdravila za izkašljevanje, kot so ambroksol, acetilcistein, bromheksin, karbocistein ter zdravila rastlinskega izvora, ki vsebujejo bršljan, timijan in trpotec, so združljiva z dojenjem. Pri dojenčku niso pričakovani stranski učinki, zato jih lahko uporabljamo pri dražečem kašlju.
- Zamašen nos: Težave z zamašenim nosom si doječa mati lahko lajša z vzdignjenim vzglavjem. Za lajšanje lahko uporabi morsko sol in natrijev hipoklorit, ki vlažita in čistita sluznico. Oksimetazolin je učinkovina izbire, ki jo lahko uporabljamo med dojenjem v najmanjšem priporočenem odmerku, z omejitvijo uporabe na 3 dni.
Prebavne težave
Po porodu, v poporodnem obdobju, zaprtje ni redkost. Nastane zaradi več razlogov, vključno s hormonskimi spremembami, zmanjšano črevesno gibljivostjo, zmanjšanim vnosom tekočine in povečano potrebo po tekočini zaradi dojenja ter zmanjšanim gibanjem.
- Zaprtje: Doječim materam najprej svetujejo nemedicinske ukrepe - uživanje velikih količin vode in tekočine, uživanje živil, bogatih s prehranskimi vlakninami. Če ti ukrepi ne dajejo rezultatov, se lahko priporočijo zdravila, ki se izdajajo brez zdravniškega recepta in so v obdobju dojenja varna. Med te sodijo droge s sluzmi, kot so laneno seme, seme indijskega ali jajčastega trpotca, ali osmozna odvajala (laktuloza). Zaprtje lahko lajša tudi z glicerinskimi svečkami ali svečkami, ki razvijajo ogljikov dioksid.
- Driska: Pri driski naj doječa mati najprej poskrbi za zadostno pitje tekočin in izogibanje hrani, ki lahko povzroča dodatne težave. Ob večjih izgubah se lahko uporabi raztopino peroralne rehidracijske soli. Za lajšanje težav pri driski, ki je posledica okužbe prebavil, lahko doječa mati uporabi tudi posušene plodove borovnice.
- Zgaga: Zgaga je lahko prisotna tudi v obdobju dojenja. Za samozdravljenje so na voljo sredstva, pri čemer imajo prednost zdravila z dovoljenjem za promet.
Alergije
Pri alergijah se svetuje izpiranje nosne votline s fiziološko raztopino ali zaščito nosu z zaščitnimi mazili. Kljub izogibanju alergenom to velikokrat ne zadostuje. V nosečnosti in med dojenjem se za zdravljenje alergij lahko uporabljajo antihistaminiki prve in druge generacije.
Vaginalne okužbe
Pomemben ukrep pri preprečevanju in zdravljenju vaginalnih infekcij je zagotavljanje ustrezne pH vrednosti nožnice. V veliki meri pomagajo tudi ustrezna oblačila. Klotrimazol in mikonazol, topikalno in vaginalno uporabljena, se slabo absorbirata in veljata za varna tako v nosečnosti kot med dojenjem.
Težave s sečili
Pri težavah s sečili se svetuje zadostna hidracija. Učinkoviti so pripravki pridobljeni z mlečnokislinsko fermentacijo sirotke. Priporočamo lahko tudi uživanje brusničnega soka.
Kako naj se mama prehranjuje med dojenjem
Splošna priporočila in pomembnost komunikacije
Kljub temu, da večina učinkovin prehaja v materino mleko, je količina učinkovine, ki jo dojenček zaužije, majhna in navadno ne predstavlja tveganja zanj. Kljub temu pa obstaja nekaj učinkovin, ki so med dojenjem absolutno kontraindicirane. Te učinkovine so amiodaron, citostatiki, kloramfenikol, ergot alkaloidi, jodidi, litij, radiofarmacevtiki, retinoidi in kronična uporaba tetraciklinov.
Glavna skrb matere med uporabo zdravil ob dojenju je namenjena izpostavljenosti dojenčka zdravilom in njihovim kratkotrajnim ter dolgotrajnim vplivom na zdravje in razvoj dojenčka. Poleg direktnih neželenih učinkov se pri odločitvi o primernosti učinkovine za uporabo pri doječih materah upošteva tudi njihov morebitni vpliv na zmanjšano tvorbo mleka.
Splošna priporočila za predpisovanje zdravil doječim materam so usmerjena v zmanjševanje tveganja za dojenčka. Splošni pristopi so ugotoviti, ali se je terapiji mogoče izogniti in kadar je le mogoče uporabiti lokalno zdravljenje namesto sistemskega (npr. uporaba protibolečinskega gela namesto tablet).
Najpomembneje je, da se doječa mati vedno, ko obišče zdravnika ali lekarno, jasno izjasni, da doji. Ta informacija je ključna za pravilno izbiro zdravil in zagotavljanje varnosti tako za mater kot za dojenčka. Z odprto komunikacijo in sodelovanjem z zdravstvenimi delavci je mogoče najti najvarnejše in najučinkovitejše rešitve za zdravljenje med obdobjem dojenja, s čimer se zagotovi dobro počutje in zdravje celotne družine.