Dojenje je eden najlepših in najbolj naravnih načinov povezovanja matere z otrokom, ki prinaša nešteto koristi tako za dojenčka kot za mamico. Pogosto se zdi, da se pozornost glede dojenja osredotoča predvsem na prve mesece življenja, vendar pa se blagodejni učinki nadaljujejo še dolgo po tem. Materino mleko namreč tudi v drugem letu starosti še vedno nudi otroku zaščito pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi. Z meseci dojenja pa hkrati narašča tudi zaščita otroka in matere pred kroničnimi nenalezljivimi obolenji, ki so pogosta danes (alergije, debelost, rak dojk …).
Razvoj dvomesečnega dojenčka in vloga dojenja
Ko vaš dvomesečni dojenček prepozna vaš glas in glas vašega partnerja, mu je prijetno, kadar ju sliši. Pravzaprav je to verjetno njegov najljubši zvok. Ko se začne razvijati njegova osebnost, boste lahko spoznali, kaj mu je všeč in česa ne mara. Telesni razvoj dojenčka se odvija od glave do peta: najprej se okrepijo vratne mišice, ki podpirajo glavo, nato ramena, prsni koš in spodnji del hrbta. Dojenčkovo telo se še naprej zravnava, to pa pomeni manj zadrževanja vetrov. Ko dvomesečni dojenček odkrije lastne roke, njegov instinktivni refleks prijemanja začne pojenjavati. Na ta način lahko raziskuje različne predmete na večjem območju. Pri dveh mesecih starosti se otrokov vid še vedno razvija. A nekateri dojenčki so se zdaj že sposobni osredotočiti na bližnje predmete.
Vaš dojenček za sporazumevanje ne potrebuje besed; preprosti zvoki, gruljenje in čebljanje kot odziv na vaš glas so instinktivni in sčasoma boste vedeli, kaj pomenijo. Vaš dojenček se zdaj počuti udobno ob vašem dotiku in se pomiri, ko ga vi ali vaš partner držite v naročju. Ne skrbite, da bi dvomesečni dojenček postal pretirano odvisen od crkljanja, objemajte in tolažite ga, kadar koli to potrebuje. Če pa ga želi pocrkljati neznana oseba, pa lahko to sproži plaz solz.
Za razvoj vašega dvomesečnega dojenčka ima nočno hranjenje še vedno pomembno vlogo. Morda boste opazili, da se dojenček hrani dlje časa, vendar manj pogosto. Prav tako lahko podnevi potrebuje več obrokov hrane kot ponoči ali obratno - oboje je normalno, zato sledite njegovim potrebam. Kolike so v tej starosti pogosta težava pri hranjenju. Vzrok žal ni znan, je pa verjetno, da do kolik pride zaradi požiranja zraka med hranjenjem, kar lahko privede do zadrževanja vetrov. Ali pa zaradi nezrelega prebavnega sistema, ki težko prebavlja mleko.
One way to Relieve Gas and Colic In Babies and Infants ★ 0-3 Months ★ Baby Exercises & Activities
Prednosti dojenja: Dolgotrajen vpliv na zdravje
Številne študije, ki raziskujejo vplive dojenja, dokazujejo pozitiven vpliv večjega odmerka zaščitnih snovi v mleku, torej daljšega dojenja, na zdravje otroka in matere. Iz tega izhaja, da je priporočljivo nadaljevati z dojenjem tudi po prvem letu otrokovega življenja.
Šest pozitivnih vplivov dojenja v drugem letu starosti:
- Dojenje pomembno ščiti otroka pred okužbami tudi v drugem letu življenja. Materino mleko vsebuje protitelesa, ki se prenašajo z matere na otroka in ga varujejo pred raznimi okužbami. Mlezivo oziroma kolostrum je mleko, ki ga prsne žleze izločijo v prvih dveh do štirih dneh in je bogato s proteini in protitelesi ter je lahko prebavljivo. Mleziva ni mogoče nadomestiti z nobenim umetnim pripravkom.
- Dalj časa dojeni otroci imajo manjšo verjetnost debelosti v otroštvu in adolescenci. Dojeni otroci imajo nižji krvni pritisk, nižji holesterol v krvi in manjšo možnost podvrženosti debelosti.
- Vpliv dojenja na kognitivni razvoj otroka je sorazmeren s skupno količino popitega materinega mleka. Druge dokazane prednosti so hitrejši razvoj možganov, manjša možnost podedovanih alergij, zaščita pred razvojem sladkorne bolezni.
- Leto in več dojenja bistveno zniža tveganje za rak dojke pri materi. Ženske, ki dojijo, imajo manjšo možnost, da zbolijo za rakom na dojkah.
- Dojenje zmanjša tveganje raka na jajčnikih pri materi, in sicer je to zmanjšanje premo sorazmerno z dolžino dojenja.
- Dojenje, daljše od 12 mesecev, zmanjša tveganje za pojav metabolnega sindroma in diabetesa tipa 2 pri materi.
Materino mleko je lažje prebavljivo kot prilagojeno mleko, zmanjšuje težave z zaprtjem, želodčne motnje in drisko. Dojeni otroci lažje premagujejo prehlade in okužbe ušes. Dojeni otroci imajo boljše možnosti za skladen razvoj in pravilno razporeditev zobovja.
Svetovni teden dojenja in pravice mater
Med 1. in 7. avgustom obeležujemo svetovni teden dojenja, ki je del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje (World Alliance for Breastfeeding Action - WABA), s katerimi želimo usmeriti pozornost družbe k omogočanju, ohranjanju in spodbujanju dojenja. V Sloveniji matere po Zakonu o delovnih razmerjih lahko uveljavljajo pravico do enournega odmora za dojenje, če otroka po vrnitvi na delovno mesto še dojijo, do zaključka njegovega 18. meseca. Pravica velja za matere, ki delajo polni delovni čas. Potrdilo, da se otrok še doji, izda izbrani otrokov pediater na posebnem obrazcu. O tem, da boste uveljavljali pravico do koriščenja odmora za dojenje med delovnim časom, pravočasno obvestite svojega delodajalca. Uveljavljate lahko tudi pravico do skrajšanega delovnega časa.
Priprava na dojenje in pravilna tehnika
Na čas dojenja se naj bodoča mamica pripravi skupaj z bodočim očetom že v času nosečnosti. Odločitev za dojenje naj sprejmeta oba in se pogovorita o morebitnih vprašanjih in zadregah. Prve dni dojenja se boste mogoče počutile malce neudobno, saj dojeni otroci potrebujejo pogostejše hranjenje, kajti materino mleko je lahko prebavljivo. Novorojenčki so namreč zelo zahtevni, a se splača potruditi in vztrajati.
Najboljši čas za dojenje je takoj po rojstvu otroka. Novorojenčki imajo sesalni refleks prirojen in večina je pripravljena in si želi prvega dojenja v prvi uri življenja. Pri tem vam bodo v veliko pomoč medicinske sestre babice. Takojšnje prvo dojenje je pomembno tudi zato, ker otrok z draženjem bradavice povzroči pri materi povpraševanje po hrani. To ima za posledico izločanje hormona prolaktina in oksitocina, ki sta odgovorna za tvorbo materinega mleka.
Pravilna namestitev in pristavljanje otroka k dojki sta bistvenega pomena za udobno in uspešno dojenje. Ne pozabite, da boste najverjetneje morali vsakokrat dojiti približno 30 minut, zato je toliko bolj pomembno, da se udobno namestite in poskušate biti čim bolj sproščeni. Pomoč svetovalke za dojenje, babice ali drugega zdravstvenega osebja vam bo v veliko pomoč pri obvladovanju tehnike dojenja in utrjevanja vaše samozavesti.
Pravilna tehnika pristavljanja k dojki zagotavlja, da dojenje ne postane boleče in da je vaš otrok dobro nahranjen. Poskrbite, da bo otrok obrnjen proti vam in da se bo z noskom dotikal bradavice. S prosto roko si podprite dojko in se z bradavico dotaknite otrokovih ust, dokler jih ne odpre tako široko kot bi zazehal. Otroka nikoli ne pristavite k dojki, če so njegova usta le delno odprta, saj to lahko povzroči boleče bradavice, nezadostno izpraznjene dojke in da otrokov sesalni refleks ni pravilno stimuliran ter med dojenjem ne prejme dovolj hranilnih snovi. Ko otrok široko odpre usta (kot bi zazehal), ga hitro pritisnite k dojki. Ne pozabite, da otroka ne hranite z bradavico, ampak ga dojite. Otrokova usta morajo pokriti bradavico in večji del kolobarja. Če otrok ni pravilno zagrabil bradavice in kolobarja, nežno položite prst v kotiček otrokovih ust, da prekinete sesanje in poskusite znova.
Če je otrok pravilno nameščen na dojko, njegovo dihanje ne bo ovirano. Če na silo pritisnete na dojko z namenom, da bi otroku olajšali dihanje, lahko povzročite zamašitev mlečnih vodov in nepravilno namestitev. Če otrok pravilno sesa, boste to zaznali po počasnem premikanju otrokovih senc in ušes.
Pomembno: ne obupajte prehitro, kajti pristavljanje k dojki zahteva vajo tako za vas kot za vašega otroka. Če čutite, da težko dosežete pravilen položaj in pristavitev otroka k dojki, prosite za pomoč babico, pediatra ali svetovalka za dojenje. Vztrajnost se splača!
Kako podojiti otroka, da bo to prijetna izkušnja?
- Pripravite se na dojenje: Preden pričnete dojiti, si pripravite vse kar potrebujete pri dojenju: bombažno krpico za dojenčka pri podiranju kupčka, tople obkladke, ki pomagajo pri refleksu izločanja mleka, nekaj hrane in predvsem pijače ter blazine za oporo hrbta in rok (priporočamo blazino za dojenje). Utišajte ali izklopite telefon in si ga prinesite bližje, da ne bo nepotrebnih prekinitev med dojenjem.
- Poprosite koga za pomoč: Prve tedne po porodu, dokler dojenje ne postane ustaljena praksa, poskušajte preložiti nekaj vsakodnevnih opravil, kot so gospodinjska dela in nakupovanje, na vašega partnerja, mamo ali prijatelje.
- Namestite se čim bolj udobno: Izberite svoje najljubše mesto (stol, kavč, posteljo ali kaj drugega), kjer se boste počutili kar najbolj udobno. Za učinkovito sprostitev zatemnite luči in predvajajte nežno, pomirjujočo glasbo.
- Skrbite za zdravo prehrano: Med dojenjem so mamice zelo žejne, zato je izrednega pomena, da pijejo veliko tekočine. Najboljša tekočina je voda, prav tako tudi juha, sadni in zelenjavni sokovi. Odpovejte se kajenju in drogam ter poskušajte omejiti pitje kave ali alkohola na minimum.
- Uživajte v teh trenutkih: To je najlepši čas, ki obema daje možnost, da se spoznata in uživata drug ob drugem. Pogovarjajte se s svojim malčkom, zapojte mu pesem, pobožajte ga, saj to je čudovit način, da mu pokažete, koliko vam pomeni in kako radi ga imate.
Dolžina in pogostost hranjenja
Hranjenje vašega malčka se občasno spreminja - naj vas pri tem vodi kar vaš otrok. Večina dojenih otrok z jokom opozarja, da je čas za hranjenje. Lačen otrok tudi išče in sesa, ko ga položite k dojki. V prvih tednih boste otroka dojili pogosteje, celo vsake 2 do 3 ure podnevi in ponoči, nekatere pa celo vsako uro (to je povsem normalno!). Na samem začetku dojenja lahko podoji trajajo od 30 do 40 minut. Kasneje, ko postaneta oba že dobro uigran tim, pa traja od 10 do 20 minut. Če hranjenje redno traja dlje kot 40 minut, bo vmes malček kar nekajkrat zadremal. Malček, ki ne sesa živahno, mogoče ne bo dobil dovolj mleka. Lahko ga vsakič, ko poskuša zadremati, predramite z nežnimi dotiki, lahko spremenite položaj ali pa ga pristavite k drugi dojki. Običajno po nekaj dojenjih z uporabo te tehnike malček sesa veliko živahneje.
Dojke med nosečnostjo in nastajanje materinega mleka
Med nosečnostjo postanejo dojke večje in težje. Kolobar okrog prsne bradavice postane temnejši in večji. Hormoni, ki se sproščajo med nosečnostjo, spodbujajo razvoj mlečnih vodov in mlečnih žlez. Velikost dojk ne igra vloge pri uspešnosti dojenja. Število mlečnih žlez, kjer se tvori mleko, je v vsaki dojki skoraj enako, razlika je le v količini maščevja. Dojke med nosečnostjo dozorijo, vendar posebnih priprav za dojenje ne potrebujejo. Dovolj je osnovna nega in nošenje primerno velikega bombažnega nedrca. Tudi posebna priprava prsnih bradavic ni potrebna. Večina žensk ima primerne bradavice za dojenje, le majhen odstotek jih ima bolj ploščate ali ugreznjene in bi lahko motile dojenje, ker jih otrok težje zagrabi. Vendar se pri večini nosečnic proti koncu nosečnosti bradavice same obrnejo navzven.
Materino mleko nastaja v mlečnih žlezah in se steka po mlečnih vodih do izvodil, ki so na koncu bradavice. Nastajanje materinega mleka je povezano s sproščanjem dveh hormonov: prolaktina in oksitocina. Oba hormona se sproščata v možganih, samo sproščanje hormonov pa povzroči draženje bradavic, ki ga povzroči otrok s sesanjem. Pri pogostem dojenju se torej poveča količina hormonov, kar posledično pomeni večja količina mleka in obratno. Tako je ponudba mleka ravno pravšnja: pri večjem povpraševanju po mleku je ponudba mleka večja.
Dejavniki, ki zmanjšajo izločanje obeh hormonov, vključujejo kajenje, alkohol, strah, zaskrbljenost, preveč dela, premalo spanja, nekatera zdravila in nekatera zelišča (npr. žajbelj).
Sestava materinega mleka in naval mleka
Prvo mleko, ki nastaja že tekom nosečnosti, se imenuje mlezivo (kolostrum). Ta v začetku zadostuje vsem otrokovim potrebam po hrani, čeprav ga je le za nekaj žličk. Je rumenkaste barve in vsebuje beljakovine in številna protitelesa, ki ščitijo otroka pred boleznimi. Šele v naslednjih 2 do 3 dneh se količina materinega mleka poveča in normalno je, da takrat postanejo dojke napete, težje in večje. To mleko se nekje do 14. dne imenuje prehodno mleko in je že bolj bele barve. Po 14. dnevu nastaja zrelo mleko. Podoj zrelega mleka delimo v tri faze:
- Prednji del podoja, ki vsebuje veliko vode in otroka odžeja.
- Prednji del, ki je bogat z beljakovinami.
- Zadnji del, ki otroka nasiti, saj vsebuje veliko maščob.
Vodeno mleko torej ne obstaja. Po videzu bolj vodeno mleko je le prednje mleko, ki je del obroka dojenega otroka.
Pri nekaterih materah lahko med 2. in 4. dnem po porodu pride do navala mleka. Količina mleka se lahko tako poveča, da postanejo dojke težke, polne, napete in boleče. Ker večina otrok iz tako napetih dojk v začetku ni zmožna popiti obroka, si morajo matere toliko mleka izbrizgati, da pritisk v dojki popusti. Otrok bo zmehčano dojko lažje zagrabil in sesal ter je ne bo poškodoval.
Kaj ovira dojenje in ali je otrok dobil dovolj mleka?
Zdrav dojenček ob izključnem dojenju ne potrebuje čaja, vode ali mlečnih nadomestkov. Te snovi otroka zasitijo in mu zmanjšajo potrebo po sesanju, kar posledično pomeni manjšo tvorbo materinega mleka. Matere, ki pričnejo dodajati stekleničke, se znajdejo v začaranem krogu z vedno manj in manj svojega mleka in z vedno več dodanimi stekleničkami. To pelje v prekinitev dojenja. Dude in cuclji v prvih tednih zmedejo otroka, saj mora pri dojenju uporabljati mišice, jezik in čeljusti drugače kot pri sesanju dude ali cucljev. Vsiljeno napačno sesanje vodi v sesalno zmedo, ki največkrat povzroči poškodbe bradavic in zavračanje dojenja.
Starši se velikokrat sprašujejo, ali je njihov otrok dobil dovolj mleka. Pri dojenju je seveda težko izmeriti, koliko mleka je otrok dejansko popil pri posameznem podoju. Če vaš otrok pravilno sesa, se hrani 6 do 8 krat na dan, je vesel in zdrav, živahen, ko se zbudi, in zadovoljen po hranjenju, ste lahko pomirjeni, saj so to prepričljivi dokazi, da je otrok popil dovolj mleka. Dodatna dobra znaka sta pridobljena teža in pa kako pogosto otroku zamenjate pleničko - pomoč vsaj 6 pleničk in dvakrat odvaja. Kasneje je možno, da otrok tudi več dni ne odvaja, kar je povsem normalno, če je otrok videti zdrav.
Kdaj je potrebno iztiskati materino mleko in shranjevanje
Mati iztiska svoje mleko kadar je potrebno izprazniti prepolne dojke, če ima mleka veliko, kadar je potrebno stimulirati večjo tvorbo mleka v dojkah, pride do začasne prekinitve dojenja z namenom, da se vzdržuje laktacija, kadar želimo, da ne pride do vnetja dojk oziroma mastitisa pri zamašenem mlečnem vodu.
Mleko se iz dojke iztiska ročno ali s pomočjo prsnih črpalk, ki so lahko ročne ali električne oziroma baterijske. Za pomoč in nasvet je najbolje povprašati medicinsko sestro babico ali patronažno sestro. Pred iztiskanjem mleka si temeljito umijte roke in preverite, če so pripomočki za iztiskanje in shranjevanje mleka pomiti, dobro splaknjeni in suhi. Potem, ko ste posodice napolnili z mlekom, poskrbite, da jih dobro zaprete in označite s tekočim datumom. Ohlajeno mleko lahko hranite v hladilniku (v notranjosti hladilnika in ne na vratih hladilnika) največ 48 ur. Materino mleko lahko tudi zamrznete in sicer za največ tri mesece. Ko je odtajano, ga lahko hranite največ 4 ure v hladilniku. Nikoli ga ne smete ponovno zamrzniti. Zamrznjeno mleko lahko tajate čez noč v hladilniku ali po toplo vodo. Nikoli ga ne smete segrevati do vrenja, saj s tem uničite veliko pomembnih snovi v mleku. Če želite mleko pogreti, postavite stekleničko z mlekom pod tekočo toplo vodo in vmes večkrat pretresite stekleničko, da premešate vsebino in raztopite maščobo.
Trebušni krči (kolike) in druge težave
Dokazano je, da so dojeni otroci manj nagnjeni k trebušnim krčem. Če mislite, da ima vaš otrok trebušne krče, mu jih lahko pomagate omiliti s pravilno tehniko sesanja: poskrbite, da bo otrok pil mirno in počasi. Tako ne bo požrl veliko zraka, ki sicer obtiči v prebavilih in otroka napenja.
Če imate razpokane bradavice in morate zaradi bolečin za kakšen dan prekiniti dojenje, si mleko iz dojke redno (vsake 3 ure) izbrizgajte. Bradavice si vedno umivajte le z mlačno vodo, ne uporabljajte mila ali alkoholnih razkužil. Pri bolečih, prepolnih in nabreklih dojkah ter pri zamašenih mlečnih kanalih (majhne, boleče zatrdline v dojkah) oblivajte dojke s čim toplejšo vodo, narahlo jih masirajte, odvečno mleko iz dojk izbrizgajte, da postanejo mehke (najenostavneje bo vse to opraviti pod čim bolj toplo prho). Z dojenjem nadaljujte čim pogosteje. Če opazite rdečo in na pritisk zelo bolečo zatrdlino v dojki, imate ob tem povišano telesno temperaturo nad 38,4 °C in se na sploh slabo počutite, je vaša dojka vneta (mastitis). Čim prej obiščite zdravnika, saj je potrebno antibiotično zdravljenje.
Če dojenje ni mogoče ali ste se odločili, da ne želite dojiti, je najboljše nadomestilo vašega mleka tovarniško izdelano prilagojeno mleko za dojenčke. V tretjem mesecu ima večina dojenčkov že izdelan ritem hranjenja, potrebujejo okrog 6 obrokov dnevno (približno vsake 3 ure). Večina dojenčkov se ponoči še zbuja dva- do trikrat za hranjenje, nekateri pa že spijo tudi 6 ur skupaj. Glede količine mleka pri posameznem obroku upoštevajte navodila na ovoju, vedite pa, da dojenček ni vedno enako lačen, zato ga ne silite, da popije vso pripravljeno količino mleka, če tega ne želi.
Zaključek
Dojenje pri dveh mesecih je pomemben del zdravega razvoja otroka in predstavlja trajno dobrobit za materino zdravje. Zavedanje o prednostih dolgotrajnega dojenja in podpora materam pri tej naravni dejavnosti sta ključnega pomena za dobrobit celotne družine in družbe.