Dojenje predstavlja naraven in idealen način hranjenja dojenčka, ki zagotavlja vse potrebne snovi za njegovo rast in razvoj v prvih šestih mesecih življenja. Da bi mati zagotovila optimalno kakovost materinega mleka, je ključnega pomena, da se sama prehranjuje uravnoteženo in pestro. Obdobje dojenja je ključno tako za zdrav razvoj dojenčka kot za dobro počutje in okrevanje matere. Prehrana igra pri tem izjemno pomembno vlogo, saj vpliva na kakovost materinega mleka, materino energijo in dolgoročno zdravje obeh. Medtem ko obstajajo splošna priporočila, je pomembno poudariti, da je vsaka mamica in vsak dojenček unikat. Zato je razumevanje osnovnih načel zdrave prehrane v tem obdobju ključnega pomena, pri čemer pa se je treba izogniti nepotrebnim omejitvam in mitom.
Osnove zdrave prehrane med dojenjem
Prehrana doječe mamice ni zapletena in lahko sledi smernicam zdrave prehrane, ki ste ji sledili že v nosečnosti. Med dojenjem se povečajo energijske zahteve mamice, ki potrebujejo okoli 500 kalorij več kot ženske, ki ne dojijo. V obdobju dojenja je vitaminov in mineralov polna hrana ključnega pomena za zdrav razvoj dojenčka in splošno dobro počutje nove mamice. Hkrati porod predstavlja napor za mamico in njeno telo ter potrebuje regeneracijo. Najlažje je, da nadaljujete z uživanjem prehranskih dopolnil, ki ste jih uporabljali že med nosečnostjo, če so primerna tudi za obdobje dojenja.
V poporodnem obdobju in prvih mesecih življenja z dojenčkom ni vedno enostavno organizirati rednih, sveže pripravljenih obrokov. Včasih med dojenjem, previjanjem in občudovanjem dojenčka pač zmanjka časa za kuhanje. Vendar je pomembno, da kot mamica dobro skrbite zase in za dovolj energije. Seveda je najlažje, če na začetku za pripravljene jedi poskrbijo novopečeni očka, stari starši ali bližnji prijatelji. Po poporodnem obdobju, ko bo življenje z dojenčkom v že nekoliko bolj ustaljenih tirnicah, pa se lahko s partnerjem reorganizirata glede prehrane. Pri tem vam lahko koristijo naslednji nasveti:
- Naredite tedenski načrt, ki vključuje zdrave obroke, prigrizke in najljubše jedi v zadostnih količinah.
- Vnaprej skuhajte večje porcije hrane in jo shranite v hladilniku ali zamrzovalniku, da bo tudi v dneh, ko je vaš dojenček nemiren, okusen obrok hitro pripravljen.
- Doma imejte na zalogi zdrava živila, ki so dober vir energije, predvsem riž, krompir, stročnice, (polnozrnate) testenine ter sveže sadje in zelenjavo. S temi živili lahko vedno hitro pripravite nekaj zdravega! Kuhanje vnaprej ob koncu tedna se je za posebej dobro rešitev izkazalo za mlade družine, ko se partner kmalu po porodu vrne v službo.
Če imate namesto kuhanja raje hitre sendviče: Polnozrnat kruh je nasiten in vsebuje dodatne hranilne snovi. Sladkarije in slani prigrizki so seveda prava skušnjava, ko se vas poloti nezadržna želja po hrani. Kot alternativne prigrizke lahko izberete:
- Energijske kroglice: Ponavadi so sestavljene iz oreščkov, suhega sadja in vlaknin ter nečesa sladkega, recimo datljev, medu in podobnega.
- Oreščki in suho sadje: Tako oreščki kot suho sadje so dobra izbira za hiter prigrizek, ki ga lahko imate pri roki v svojem najljubšem kotičku za dojenje.
- Surovo sadje in zelenjava: Ta prigrizek zahteva malo več priprave, za kar pa bo v najboljšem primeru poskrbel vaš partner.
Najbolj praktično je, da si prigrizke shranite tam, kjer običajno dojite. Kozarec soka, vode ali skodelica čaja so zelo dober dodatek k prigrizkom.
Prehrana in skrb za dobro počutje
V poporodnem obdobju se vaše misli ves čas vrtijo okoli novorojenčka. Druga možnost je dostava hrane. Po poporodnem obdobju, ko bo življenje z dojenčkom v že nekoliko bolj ustaljenih tirnicah, pa se lahko s partnerjem reorganizirata glede prehrane. Pri tem vam lahko koristijo naslednji nasveti: Dnevna dodatna energijska potreba v obdobju izključnega dojenja je v povprečju 500 kcal na dan. Če nenamerno zelo hitro shujšate: Beležite svojo hrano in število kalorij v določenem časovnem obdobju. Ali jeste dovolj za svoje individualne energijske potrebe? Da bo tvorba materinega mleka stabilna, na dan ne smete zaužiti manj kot 1500 kcal. Po možnosti jejte visokokalorične obroke z zdravo mešanico beljakovin, sestavljenih ogljikovih hidratov in maščob. Naj vam zdravnik pregleda ščitnico in kri. Če je vaša prehrana zdrava, uravnotežena in sestavljena iz svežih živil, se bo vaša teža zaradi zahtevne vsakodnevne rutine z novorojenčkom običajno zmanjšala kar sama od sebe. V vsakem primeru se je treba izogibati strogim shujševalnim dietam. Ničesar pa ne nasprotuje splošni spremembi prehrane, kjer se osredotočite na bolj zdrave sestavine in obroke.
Priporočila za mamice:
- Vzemite si dovolj časa za hrano. Res pa je, da to ne gre vedno po planu: dojenčki bi se skoraj vedno radi dojili ravno takšni, ko mama je. Z malce vaje se hkratno prehranjevanje in dojenje kar dobro obneseta. Praktično zna biti tudi, da imate gugalnik ali odejico tik poleg kuhinjske mize.
- Vmes si privoščite kakšen poseben priboljšek ali dva. Morda lahko prijateljem ali družinskim članom predlagate, da vam za darilo priskrbijo katero izmed vaših najljubših jedi.
- Kot očka lahko svoji partnerki nudite najboljšo podporo tako, da ste pozorni. Ali dovolj pije in je? Ji uspe jesti redno? V nadaljevanju najdete par idej za podporo pri dojenju: Skuhajte eno ali dve dodatni porciji hrane, da bo vaša partnerka ob vsaki lakoti imela pri roki hiter obrok. Njeno stekleničko napolnite z vodo ali pa ji takoj po začetku dojenja prinesite najljubši čaj. Priskrbite ji najljubše prigrizke, ki naj bodo v velikosti grižljaja. Hkratni lakoti otroka in mamice se pogosto ne posveča dovolj pozornosti. Če se vaša partnerka med dojenjem raje umakne kam drugam, poskrbite, da bo njen obrok ostal topel. Večje kose hrane narežite na grižljaje, ki jih lahko je z eno roko.
Pomen raznolike prehrane in izogibanje omejitvam
Nasveti, ki jih delimo v porodnišnicah, pogosto predlagajo začasno omejitev nekaterih živil, kot so agrumi, sveže sadje in zelenjava ter suhe stročnice. Vendar pa je po 14 dneh priporočljivo postopno uvajanje teh živil nazaj v prehrano, saj naj bi mamica uživala splošno zdravo varovalno prehrano. Ta vključuje tudi sveže sadje (vključno z agrumi), svežo zelenjavo ter jedi iz suhih stročnic. Poudarek je na zdravi in raznoliki prehrani. Pomembno je, da se mamice zavedajo, da med ljudmi kroži veliko "napotkov" o prehrani med dojenjem, ki pa nimajo strokovne podlage. Svinjsko meso je morda edino področje, kjer so mnenja deljena, a tudi tu ni univerzalnega pravila. Žalostno je, ko mamice po več mesecih še vedno izločajo sadje in zelenjavo iz svoje prehrane, češ da bi to škodilo otroku. Takšna osiromašena prehrana lahko škoduje precej bolj, saj s hrano zaužijemo nujno potrebna hranila. Če hrana ni dovolj pestra, teh hranil ni. Mamica, ki uživa osiromašeno prehrano, živi v velikem tveganju, da zboli, kar pa neposredno vpliva na njeno zmožnost skrbi za otroka. Zato je uživanje pestre in raznolike prehrane ključnega pomena.
- Da, če je to tisto, kar želite in vam tekne. Dojenčke včasih boli trebušček ali so nemirni, vendar je to bolj posledica otrokovega še nezrelega prebavnega sistema kot materine prehrane. Uživanje raznolike hrane ima pozitivne učinke na doječe mamice, saj različni okusi dejansko prehajajo v materino mleko. Izkušnje pa kažejo, da dojeni dojenčki lažje sprejmejo novosti med uvajanjem goste hrane.
- Materino mleko vedno nastaja sproti in je individualno prilagojeno potrebam dojenčka. Materino mleko je bogato z vitamini, minerali, beljakovinami in sladkorji ter številnimi hormoni, rastnimi faktorji, encimi in živimi celicami. Ravno ta sestava je optimalna za dojenčkov razvoj! Vsebnost hranil in koncentracija sestavin v zrelem materinem mleku sta običajno ves čas konstantni. Primerni viri nenasičenih maščobnih kislin so: visokokakovostna rastlinska olja, oreščki, semena, ribe.
Posebna priporočila in izogibanje določenim živilom
Če vas skrbi, da bi morebitno pomanjkanje hranil ostalo neodkrito, boste več izvedeli s pomočjo dodatnih krvnih preiskav. Babica ali ginekolog vam lahko za čas dojenja priporočita ustrezne dodatke joda. Običajno omejitve glede prehrane skorajda niso potrebne. Zdrav organizem lahko večinoma uravna kratkotrajna nihanja v vnosu tekočine in hranil v obdobju dojenja.
Kaj piti med dojenjem?
Priporočilo je povsem preprosto: pijte dovolj, ne preveč in ne premalo. Pogosto se priporoča, da doječe mamice pijejo čim več in tako povečajo količino mleka. Pijače, ki so primerne v času dojenja:
- Voda
- Mineralna voda, ki vsebuje kalcij
- Čaj
- Sok (v skromnih količinah)
- Mleko
Vaš urin je dober pokazatelj tega, ali pijete dovolj. Biti mora prozoren in rahlo rumenkast. Če je prozoren, morda pijete preveč. Običajno so čisto okej tudi tri skodelice kave ali čaja s kofeinom na dan. Nekateri dojenčki se po kofeinu v kavi, črnem ali zelenem čaju rahlo nemirni. Za povečanje količine materinega mleka se pogosto priporočajo tudi čaji za dojenje. HiPP čaj za dojenje vsebuje meliso, janež, kumino in komarček - zelišča, ki naj bi vplivala na tvorjenje mleka.
Kar se tiče alkohola, se v obdobju izključnega dojenja priporoča izogibanje vsem alkoholnim pijačam. Brezalkoholno pivo lahko vsebuje tudi do 0,5 volumskega odstotka alkohola, kar ustreza približno 4 g alkohola na liter. Sladna piva so v glavnem kalorična živila s hranilno vrednostjo zavojčka dekstroze. V času po 2. svetovni vojni so sladno pivo prodajali kot »hranilno pivo«, saj so ga premeteni pivovarji oglaševali kot pivo za doječe ženske ali pijačo za porodnice. Pivo ima sproščujoč učinek zaradi hmelja, ki ga vsebuje. V posameznih primerih lahko to izboljša pretok mleka, količina mleka pa se zaradi tega ne spremeni. Takoj ko otrok začne jesti gosto hrano, so občasne alkoholne pijače v manjših količinah spet sprejemljive.
Živila, ki se jim je treba izogniti ali jih omejiti:
Med živila, ki se jim je treba izogibati ali jih omejiti, sodijo:
- Sladkor, sladila in živila z dodanim sladkorjem: bonboni, čokoladni in kakavovi namazi, sladice, sladkarije, slaščice, sladka živila, sadni jogurt/skuta, kosmiči z dodanim sladkorjem, ipd.
- Živila, ki vsebujejo trans maščobne kisline: predvsem živila, ki vsebujejo delno hidrogenirana rastlinska olja, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, piškoti, krekerji, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati, živila, ki so segreta ali ocvrta pri temperaturah nad 120°C.
- Kravje mleko in mlečni izdelki (jogurt, skuta, sir) kot samostojni napitek oz. v zelo velikih količinah, še posebej v prvih mesecih uvajanja dopolnilne hrane.
- Školjke in morski sadeži ter ribe, ki so na koncu prehranjevalne verige (npr. jetrcam, jetrnim paštetam, ki lahko vsebujejo več t.i. težkih kovin).
- Previdnost je potrebna tudi pri zelo majhnih, trdih živilih (oreščki, arašidi, lešniki, mandlji), živilih s koščico (češnje, olive), s kostmi (ribe, perutničke).
- Prav tako je potrebno postopoma uvajati živila, ki napenjajo (stročnice: fižol, grah, čičerika, leča, bob, zelje).
Pomembno je, da dojenčki ne uživajo prostih sladkorjev. Še posebej se odsvetuje pitje sladkih pijač, pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, a malo hranil in nizek učinek sitosti. Predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tip 2, zmanjšanje kostne gostote, itd.
Dojenje in uvajanje dopolnilne prehrane
Dojenje je priporočljivo vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, nato pa, dokler to še želita mati in otrok. Zgornje omejitve za trajanje dojenja ni. Po nasvetu pediatra dajemo dojenim dojenčkom za preprečevanje rahitisa vitamin D (400 ME) od prvega tedna po rojstvu dalje. Nedonošenčki in zahirančki ter dojenčki z nezadostnimi zalogami železa ob rojstvu potrebujejo po nasvetu pediatra dodatke železovih preparatov do 6. meseca starosti.
Številne raziskave dokazujejo korist dojenja ne le za dojenčke in otroke, temveč tudi za doječe matere, družine in družbo. Manj je insulinsko odvisne sladkorne bolezni tipa 1 in 2. Dojenje je bilo v študijah povezano z boljšim miselnim razvojem dojenih otrok v primerjavi z zalivančki (dojenčki, hranjeni po steklenički z mlečno formulo). Sestava materinega mleka se spreminja tudi med hranjenjem. Materino mleko je izredno dobro prebavljivo in vsebuje tudi prebavne encime. Dojenje je praktično, mati in oče privarčujeta čas in denar, potreben za nakup in pripravo mlečne mešanice.
Zaznavanje okusov in vpliv prehrane matere
Zaznavanje okusov se oblikuje že pred rojstvom, najbolj v zadnjih mesecih nosečnosti, ter v prvem in drugem letu življenja. Izraz »okus« v širšem pomenu besede zajema aromo (kombinacija vonja in okusa), okus in teksturo. Nosečnica in doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj otrokovega odnosa do hrane in sprejemanja posameznih živil. Dojeni dojenčki imajo čudovito priložnost, da se že v prvih mesecih življenja srečajo s paleto raznovrstnih vonjev in okusov preko materinega mleka, saj so odvisni od prehrane in prehrambenih navad doječe matere. Če na primer doječa mati uživa česen, ima njeno mleko vonj po česnu, ki ga dojenček zazna in pogosto posledično popije več materinega mleka. Doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj prehranskih želja svojega otroka. V prvih mesecih življenja so dojenčki najbolj prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov, ki se jih navadijo tudi za kasnejše obdobje življenja.
Prehrana v prvem letu življenja otroka
Poleg zdrave prehrane v nosečnosti in med dojenjem je prehrana v prvem letu življenja dojenčka ena najbolj dolgoročnih naložb v zdravje. Vpliva ne le na zdravje dojenčka in otroka, temveč seže njen vpliv tudi v odraslo dobo. Zmanjšanje tveganja za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja je le nekaj od pozitivnih dolgoročnih učinkov. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje.
Kdaj in kako začeti z gosto hrano za vašega dojenčka:
Od začetka 5. do 7. meseca starosti se uvaja prva dopolnilna hrana. Pri uvajanju novih živil začnemo s čisto korenčkovo kašo, ki jo ponudimo po žlički pred dojenjem (uvajanje kosila). Če dojenček ne prenaša korenčka, mu lahko ponudimo bučo, cvetačo, brokoli, kolerabo, koromač ali bučke. Količino zelenjave postopno povečujemo na 90 gramov in od 7. meseca na 100 gramov dnevno. Po približno tednu dni, ko dojenček osvoji prve veščine hranjenja po žlički, preidemo na korenčkovo-krompirjevo kašo, ki ji dodamo rastlinsko olje (dva dela korenčka, en del krompirja in ena žlička sojinega olja), ki jo prav tako postopno uvajamo teden dni. Tretji teden po uvedbi dopolnilne hrane postopno ponudimo zelenjavno-krompirjevo-mesno kašo, ki lahko ob koncu enomesečnega uvajanja mešane hrane nadomesti en mlečni obrok (150-200 g kaše). Kašo pripravimo po možnosti iz sveže zelenjave. Kašo lahko shranimo v manjše posodice, ki jih zamrznemo na -20°C. Takšna kaša je bogat vir vitaminov A, C, B6, E, B1 in folne kisline.
Od 6. do 8. meseca starosti se po uvajanju kosila še en mlečni obrok (večerja) postopoma nadomesti z mlečno-žitno kašo (200-250 g), ki ji dodamo pretlačeno sadje (ali sadni sok).
Od začetka 7. do začetka 9. meseca starosti se dva meseca po uvajanju mešane prehrane še tretji mlečni obrok, popoldansko malico, nadomestimo z žitno-sadno kašo (200-250 g), ki zaradi nizke vsebnosti beljakovin dopolnjuje druge beljakovinsko bogate obroke. Pri tem se uporablja pretlačeno sadje (sveže sezonsko, npr. jabolka, hruške, breskve, nektarine, marelice, borovnice, maline; banane so zelo sladke, zato jih moramo pretlačiti skupaj z manj sladkim sadjem). Dojenček ima že močne dlesni in prve zobke, zato mu hrane ne pretlačimo več, temveč jo le narežemo sprva na drobne, postopoma pa na vse večje koščke. Gosto hrano s koščki uvedemo do 10. meseca starosti.
Ribe se lahko uvajajo od 4. meseca dalje. Odlikuje jih zelo ugodna sestava maščob, bogata z omega-3 večkrat-nenasičenimi maščobnimi kislinami, zlasti DHK in EPK, ki sta zelo pomembni za razvoj vida, rast in psihomotorični razvoj. Poleg tega jih odlikuje vsebnost maščobotopnih vitaminov A in D. So tudi eden najbolj bogatih virov joda v prehrani. Vsebujejo visoko vredne beljakovine, veliko železa, kalija in niacina - vitamina B3. Za dojenčka so priporočljive čim bolj sveže, drobne, mlade ribice, npr. skuša, slanik, sardine, pa tudi losos, ki naj bodo dušene ali pečene, ne pa ocvrte.
Pediater deli: Kako vedeti, kdaj je dojenček pripravljen na trdno hrano
Vegetarijanska in veganska prehrana med dojenjem
Se lahko v času dojenja prehranjujem vegetarijansko ali vegansko? Če je vaša prehrana zdrava in uravnotežena, ni razloga, da se v času dojenja ne bi prehranjevali vegetarijansko. Vegankam se poleg tega priporoča tudi dodatno uživanje vsaj vitamina B12. Na ta način lahko preprečite morebitno pomanjkanje pri sebi in kot neposredno posledico tudi pri otroku. Pediatrična stroka pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih priporoča uravnoteženo mešano prehrano s hranili rastlinskega in živalskega izvora. Mešana prehrana zagotavlja vso potrebno energijo, makro- in mikrohranila za normalno zdravo rast in razvoj. Pediatri se pogosto srečujejo z otroki, ki so hranjeni s katerim od vegetarijanskih načinov prehrane, pri čemer so iz prehrane izključene določene vrste živil. Pri izogibanju vsem živilom živalskega izvora (meso, ribe, jajca, mleko in med - veganska prehrana, prehrana s presnimi živili in frutarijanski način prehranjevanja) obstaja resno tveganje za pomanjkanje več hranil, predvsem železa, cinka, kalcija, joda in vitaminov B12, B2, A, D; maščobnih kislin omega-3, zlasti dokozaheksaenojske kisline (DHK), pa tudi beljakovin in energije. Smernice Evropskega združenja za otroško gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) in slovenske smernice odsvetujejo strogo vegetarijansko ali vegansko prehrano za otroke.
Hranilna vrednost materinega mleka in njegov vpliv
Materino mleko je najbolj zdrava hrana za dojenčke, vendar ob določenih okoliščinah izključno dojenje ni možno ali izvedljivo. Kadar ima mati premalo mleka, potrebuje ustrezno podporo medicinskega osebja za spodbujanje dojenja. Šele kot zadnji ukrep po posvetu v otroški posvetovalnici naj mati dojenčku poleg dojenja ponudi industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko (mlečno formulo oz. adaptirano mleko). To je tudi najbolj primerna tekoča mlečna hrana, če mati dojenčka preneha dojiti pred 12. mesecem starosti.
Kljub uvajanju mešane prehrane ima dojenje še vedno pomembno vlogo. Po priporočilih naj se uvajanje mešane prehrane prične med dopolnjenim 4. in 6. mesecem starosti. Energijska vrednost hranil v materinem mleku ali nadomestku za materino mleko ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast. Ob dopolnjenih 6. mesecih življenja je dojenček že dovolj razvit, da se lahko nauči jesti po žlički. Novo živilo mu sprva ponudimo enkrat na dan, po 1-2 žlički. Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, da se dojenček navadi na nov okus in da ob morebitni preobčutljivosti lažje ugotovimo, katero živilo je reakcijo povzročilo.
Uvajanje živil, ki vsebujejo gluten (npr. pšenica, rž, ječmen, oves, pira) v času, ko je dojenček še dojen, zmanjša tveganje za celiakijo. Uvajanje glutena v prehrano dojenčka naj bo v majhnih količinah, postopno, ne pred 4. in ne po 7. mesecu starosti. Optimalno je uvajati majhne količine glutena med 6. in 7. mesecem.
Glede dojenja veljajo enaka zgoraj navedena priporočila za vse dojenčke, tudi za tiste s povečanimi tveganji za alergije (mati, oče, brat ali sestra ima dokazano alergijo). Kadar dojenje ni mogoče, je potrebno dojenčku s tveganjem za razvoj alergijske bolezni po nasvetu pediatra vsaj prvih 6 mesecev dajati beljakovinski hidrolizat kravjega mleka. Druge mlečne beljakovine (kozje, ovčje, kobilje mleko) ter sojini ali riževi preparati nimajo dokazanega preventivnega učinka pri razvoju alergij in jih ne priporočamo. Ni prepričljivih znanstvenih dokazov, da poznejše uvajanje alergenih živil, kot so npr. jajca, ribe, arašidi zmanjša tveganje za razvoj alergij pri otrocih, ki imajo večje tveganje za razvoj alergijske bolezni. Zato pri uvajanju dopolnilne prehrane veljajo enaka pravila, kakor za dojenčke brez tveganja za alergijske bolezni. Uvajanje novih živil naj bo postopno, v majhnih količinah ter ne pred dopolnjenimi 4 meseci starosti.
Vpliv prehrane na dolgoročno zdravje otroka
Primerna prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je dolgoročna naložba za zdravje tako matere, kot razvijajočega se otroka. Njen vpliv seže tudi v odraslo dobo otroka, saj zmanjšanje tveganja za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje oz. presnovni vtis. V rodni dobi, zlasti v času načrtovanja nosečnosti, je pomembno, da si bodoča mati uredi prehrambne navade in poskrbi za zdrav življenjski slog. Noseče in doječe matere potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano ter redne, enakomerno porazdeljene obroke. Vodilo naj bo izbira raznolikih, čim bolj svežih, sezonskih, lokalnih in hranilno bogatih živil. Priporočamo manjše obroke, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni tekom dneva: zajtrk, kosilo in večerjo ter dva do tri vmesne obroke (dopoldanska in popoldanska malica).
Skrb zase med dojenjem: Ključ do energije in dobrega počutja
Zavedajte se, da je dojenje, kot način prehranjevanja dojenčka, samo en del materinskega vedenja. Zato je pomembno, da se mamice ne obremenjujejo preveč, ampak sledijo svojim potrebam in intuiciji. Če mati želi dojiti, a dojenje ni možno, se svetuje izbrizgavanje materinega mleka, ki pa v nekaterih primerih ni možno ali priporočljivo. Možni vzroki za to so lahko bodisi pri otroku (npr. galaktozemija, fenilketonurija, huda podhranjenost, alergije na hrano - če mati ne izvaja diete) ali pri materi (npr. nezadostna količina materinega mleka, nujno uživanje nekaterih zdravil, operacije dojk ali druge fiziološke težave z dojkami, huda podhranjenost matere, tuberkuloza, okužbe z virusom herpesa, HIVa). Kadar zaradi navedenih medicinskih ali drugih osebnih razlogov mati ne more ali ne želi dojiti, se za prehrano dojenčka priporoča uporaba industrijsko pripravljenih mlečnih formul. V tem primeru moramo poskrbeti, da starši, predvsem mati, ne dobijo slabe vesti zaradi izbire mlečne formule, saj je to za mamo, ki za svojega otroka želi le najboljše, zelo občutljiva tema.
Za zdravje vašega najmlajšega je pravilna prehrana izjemno pomembna. Nanj ne vpliva le prehrana dojenčka, temveč tudi prehrana mamice že med in celo pred nosečnostjo. Znanstveniki so ugotovili, da molekule hrane, ki jo mati uživa v času nosečnosti, preko placente prehajajo do ploda, ki se teh »vonjav in okusov« navadi že v trebuhu. Če mati, recimo, ne mara svinjine in je zato nikoli ne uživa, je več možnosti, da je ne bo maral niti njen otrok, saj mu je aroma tega mesa tuja. Prehrana matere pred in med nosečnostjo je tako lahko pomembna naložba za otrokovo zdravje, nadaljuje pa se tudi na samem začetku njegovega življenja po rojstvu in naprej. Že v zgodnjem otroštvu so prehranske navade pomembne, saj takšne, kot jih oblikujemo, tudi ostanejo. Drži seveda, da se naš okus za živila spreminja (majhni otroci po navadi ne marajo grenkih živil, starejši pa vedno bolj), a če se kot otroci navadimo le na »plastičen« okus predpripravljenih obrokov, je velika verjetnost, da bomo tudi v odrasli dobi radi jedli nezdravo. Starši pogosto hitro vidijo, kaj ustreza njihovemu dojenčku, zato je prehrana dojenčka seveda lahko temu prilagojena, a še posebej »starše začetnike« zelo zanimajo priporočila strokovnjakov, da pri prehrani ne naredijo večjih napak.
Po porodu mamici dojenčka položijo na prsi in poskušajo začeti z dojenjem. Dojenje je priporočljivo vsaj prvih 6 mesecev, nato pa kot dodatek k mešani prehrani dojenčka še do dopolnjenega prvega leta. Zgornje meje za dojenje sicer ni, vendar je po enem letu brez pomena, zato lahko brez »slabe vesti« odnehate. Nekateri otroci se od tovrstnega hranjenja težko odvadijo, saj se preko dojenja čustveno navežejo na mati, zato je že prej potrebno pogostost dojenja počasi zmanjševati, saj je sicer za otroka prekinitev lahko stresna. V primeru, da je mleka dovolj in se mati zdravo prehranjuje, materino mleko pokrije vse dojenčkove potrebe po energiji in hranilih. Do šestega meseca materino mleko zadosti tudi potrebam po tekočini, pitno vodo pa dodajajte v primeru večje izgube tekočine (driska, bruhanje, visoke temperature).
Čeprav je navajanje na novega družinskega člana čudovito obdobje, je obenem tudi precej utrujajoče, zato izkoristite, kar vam je narava ponudila - hrano za dojenčka, ki je vedno »pri roki«, je mikrobiološko neoporečna, vedno prave temperature, poleg tega pa z njo prihranite tako čas kot tudi denar. Dojenje dodatno pozitivno vpliva tudi na zdravje novopečene mamice, saj zmanjša krvavenje in vpliva na izostanek menstruacije po porodu; oboje pozitivno vpliva na kakovost materine krvi, poleg tega pa ima močan vpliv na vzpostavljanje telesne teže, ki jo je mati imela pred porodom - proizvodnja mleka v telesu namreč porabi kar precej kalorij. Opozorilo: za doseganje želene telesne teže nikar ne pretiravajte z dojenjem v nedogled. Ko začne mati ponovno jesti manj (toliko, kot je jedla pred nosečnostjo), se mleko tvori s pomočjo njenih maščobnih zalog. To je sicer za žensko zelo privlačna ideja, a prav maščobe so tiste, v katerih se nabirajo toksini, ki jih s hrano uživamo leta in leta.
Zamašeni mlečni vodi, do katerih pride zaradi stresa, ne zahtevajo nobene posebne diete. Pri zamašenih mlečnih vodih, ki jih povzročajo »mlečni mozoljčki« milk blisters, pa je situacija drugačna. Na sprednji strani bradavice nastanejo majhni beli »mlečni mozoljčki«, ki preprečujejo iztekanje mleka. Vzrok za to so sestavine materinega mleka, ki blokirajo enega ali več mlečnih vodov. Če se pri vas pogosto pojavljajo »mlečni mozoljčki«, lahko začasno izogibanje živalskim in hidrogeniranim maščobam ter snovem, ki zožujejo krvne žile, kot je kofein, zmanjša verjetnost ponavljanja te težave.
Pri gastrointestinalnih boleznih vaše telo v zelo kratkem času izgubi veliko tekočine, kar pa lahko kratkoročno vodi do manjše količine materinega mleka. Ne skrbite: takoj, ko bo vaše telo začelo okrevati, se bo količina mleka običajno spet uravnala.