Rojstvo otroka je nepozabno doživetje. Malo, mehko, dišeče bitje, ki zre v svet okoli sebe, uspešno raste ob ljubezni in skrbni negi staršev in sesanju mleka. Mame, ki dojijo, opisujejo dojenje kot čudovito izkušnjo, ki jih je povezala z otročkom. Mamino mleko vsebuje za otroka vse, kar ta potrebuje v prvih mesecih življenja. Vedno je pri roki, zato je priprava popolnoma nekomplicirana, vedno je ravno pravšnje temperature, pa še dovolj ga je, če mama skrbi zanj. Dojenje ni le optimalen način prehranjevanja dojenčka, temveč tudi najboljša tolažba in največji vir topline.
Priprava na dojenje in zgodnje obdobje
Bodoča mama se na dojenje lahko dobro pripravi že v nosečnosti. Zdravo življenje, fizično in psihično, je skoraj stoodstotno zagotovilo za zadostne količine kakovostnega mleka. Dovolj raznovrstna hrana, zadostne količine vode, gibanje na svežem zraku - vse to so pogoji za zdravo nosečnost in uspešno pripravo na obdobje po porodu. Dojke so že od 16. tedna nosečnosti pripravljene na dojenje. V prvih urah in dnevih po porodu odgovorijo na hormonske spremembe, ki takrat nastanejo pri materi. Svojo nalogo prevzameta dva hormona - prolaktin in oksitocin. Oba izloča hipofiza, žleza z notranjim izločanjem, ki leži v možganih.
Najboljši čas za prvo dojenje je takoj po porodu. Takrat je novorojenčkov sesalni refleks najmočnejši. Prvo mleko je zelo gosto in se imenuje mlezivo. Zadošča vsem otrokovim potrebam po hrani v prvih dneh njegovega življenja. Mleziva je kljub visoki kakovosti le za nekaj čajnih žličk. Majhni obroki spodbudijo otroka k pogostejšemu hranjenju, kar ima za posledico nastanek novega mleka. Ker pa dojenček še ne loči med dnevom in nočjo, se velikokrat zgodi, da sesa pogosteje ponoči. Zgodnje in pogosto dojenje koristita otročku in mamici. Otročku omogočata usklajevanje sesanja, požiranja in dihanja, mamici pa lažje poporodno okrevanje. Ob otrokovemu sesanju se maternica hitreje krči, izguba krvi se zmanjša. Prolaktin, ki se izloča, izboljša materino razpoloženje, tudi za bolečine je manj dovzetna. Neprecenljive vrednosti je tudi vez, ki se splete med njima in pa materino spoznavanje otročka in njegovih navad.
Danes se priporoča samo dojenje do 6. meseca starosti. Mlezivo deluje tudi odvajalno, s tem pomaga očistiti otrokovo črevo mekonija (smolasto temnozeleno prvo blato), kar preprečuje nastanek zlatenice. Zgodnje dojenje omogoča novorojenčku tudi izuriti sesanje, požiranje in dihanje, dokler je še materina bradavica mehka in lahko dosegljiva in preden je dojka polna mleka. Raziskave so pokazale, da so otroci manj zlatenični, če se pogosteje dojijo v prvih dneh ter da imajo matere, ki zgodaj začnejo z dojenjem, manj težav in dojijo dlje. Zgodnje in pogosto dojenje koristi tudi materi. Pomaga ji, da si lažje opomore od poroda, ker otrokovo sesanje krči maternico, pospeši porod posteljice in zmanjšuje krvavitve. Pogosto dojenje preprečuje tudi nastanek bolečega zastoja v dojkah. Ob dojenju mati spozna svojega otroka ter si pridobi samozaupanje, da ga bo lahko hranila, negovala in skrbela zanj.
Zdrav novorojenček ne potrebuje sladkane ali navadne vode niti mlečnih dodatkov. Če dobijo otroci stekleničke in dude, so manj dojeni in materine dojke so pogosteje vnete. Stekleničke in dude povzročajo tudi težave pri dojenju. Voda in mlečni dodatki zasitijo otroka in mu zmanjšajo željo po sesanju. Raziskave kažejo, da redna uporaba mlečnih dodatkov privede do predčasnega prenehanja dojenja, običajno v štirih do osmih tednih. Do tega pride, ker je tvorba materinega mleka odvisna od povpraševanja po njem - pogosteje kot je otrok dojen, več mleka se tvori. Velja tudi obratno: manj kot je otrok dojen, manj mleka bo mati proizvajala. Matere, ki začnejo dodajati stekleničke, preden imajo dovolj svojega mleka, se znajdejo v začaranem krogu, z manj in manj mleka in več in več stekleničk. Stekleničke in dude lahko zmedejo otroka v prvih tednih, ko se šele uči sesanja. Prisiljen je različno uporabljati jezik, usta in čeljusti, medtem ko sesa pri prsih, po steklenički ali dudo. Prsno bradavico lahko zaradi nepravilnega sesanja poškoduje ali pa jo popolnoma odklanja. Nekateri so zmedeni že po eni steklenički. V primeru potrebe po dodatnem hranjenju otroka, lahko uporabite kozarček, skodelico, žlico ali brizgalko. Če nameravate uporabljati stekleničke in dude, poskušajte počakati z njimi do enega meseca starosti.
Tehnika dojenja in reševanje težav
Preden mama pristavi otroka k prsim, naj se udobno namesti. Podpre naj si hrbet, še bolj pa ji bo udobno, če si bo z blazino podprla tudi roko, na kateri bo ležal otrok med dojenjem. Otrok naj bo s trebuščkom obrnjen proti mamici, da mu ni treba glave obračati k dojki. Mama naj s prosto roko pridrži dojko tako, da je palec zgoraj in ostali prsti spodaj, dovolj daleč za kolobarjem. Z bradavico naj podraži otrokova usteca, da jih odpre. Če ust ne odpre dovolj, naj mu pomaga tako, da mu bradico potisne rahlo navzdol. Ko jih odpre dovolj na široko, naj mu potisne bradavico v usta. Ko se prisesa, naj ga drži tesno ob sebi, tako da se z noskom in bradico dotika dojke. Vse, kar počne, naj bo nežno, brez sunkovitih gibov.
Če jo dojka ali bradavica med sesanjem bolita, naj preveri, če je vse na svojem mestu. Nekateri otročki potrebujejo več poskusov in več pomoči za uspešno sesanje. Eno najpogostejših vprašanj je, kako pripraviti bradavice za dojenje. Danes se utrjevanje bradavic z drgnjenjem brisače ali celo s krtačo odsvetuje. Bradavica mora biti mehka in voljna, saj so tudi dojenčkova usteca takšna. Osnovna nega in umivanje z vodo bosta dovolj. Če so bradavice vdrte, zahtevajo več pozornosti. Obstajajo preproste vaje in pripomočki, ki pomagajo pri tej težavi. Sicer pa dojenček sam s svojim sesanjem vpliva na obliko bradavice. Najpogostejši vzrok za boleče bradavice je nepravilno pristavljanje otroka k prsim. Ko mati osvoji tehniko pristavljanja, te težave ponavadi izginejo. Če vam je otrok bradavico že poškodoval, je dobro nanjo nakapati nekaj mleka. To pomaga, da se ranice hitreje celijo. Mazil, razen naravnega lanolina, se ne priporoča. Tega mazila ni potrebno odstranjevati pred dojenjem.
Precej bolj nadležno težavo, kot so boleče bradavice, napovedujejo vozli ter trde, vroče in boleče dojke. Vzrok temu je verjetno zastoj mleka v dojkah. Tako vnetje imenujemo mastitis. Vnetje pogosto spremljajo simptomi, podobni gripi, in povišana telesna temperatura. Omenjene težave nastopijo ponavadi v prvih dneh dojenja. Takrat je naval mleka v dojkah velik in dojenček ni sposoben izprazniti vse zaloge. Tudi mamice ponavadi dojk ne izpraznijo popolnoma. Če se omenjene težave nakazujejo, je potrebno hitro ukrepati: vroči obkladki na prsih so v začetni fazi uspešni. To storimo 10-20 minut pred dojenjem. Pomaga tudi vroč tuš z masažo v smeri proti bradavicam. Dojenje naj bo čim bolj pogosto, še posebno na prizadeti strani. Če se stanje po dnevu ali dveh ne izboljša, je potrebno obiskati zdravnika. Vnetje mlečnih vodov pa lahko povzroči tudi vdor bakterij skozi poškodovano bradavico. Če ne ukrepamo pravočasno, se vnetje lahko stopnjuje vse do gnojnega vnetja ali abscesa. V tem primeru vam bo zdravnik predpisal antibiotik. Marsikdaj je potreben kirurški poseg, da se absces odpravi. Mastitis se lahko pojavi tudi kasneje, ko dojenja že zdavnaj ni več.
Položaji za dojenje
Obstajajo številni položaji, v katerih lahko dojite svojega otroka. Vseh teh položajev vam ni potrebno poznati, sčasoma bosta z otrokom ugotovila, kateri položaj vama najbolj ustreza. Osnovno pri položajih je, da vam je udobno in da ima otrok možnost, da se dobro pristavi na dojko.
- Dojenje v leže na boku: Ležete na bok, glavo imate na blazini. Otrokovo glavo lahko položite v komolčni pregib roke ali pa lahko leži na postelji. Otrok leži na boku obrnjen proti vam. Otrokova usta morajo biti v višini bradavice ali malo pod njo. Z drugo roko objamete dojko. Prsti jo podpirajo spodaj, palec pa zgoraj, vendar stran od bradavičnega kolobarja. Med podojem ni potrebno držati dojk (razen če so zelo velike). Otrokov nosek se lahko dotika dojke.
- Biološki položaj: Ležite na hrbtu. Hrbet si podložite z blazinami, da boste v sproščenem polsedečem položaju. Položite otroka s trebuščkom na vaše telo, otrokova glava naj bo v višini dojke, lice naj bo v bližini prsne bradavice. Večina otrok se je sposobna v takem položaju sama pristaviti na dojko. Priporočljivo je, da v začetku pristavljate golega otroka na vašo kožo (oblečeno naj ima samo pleničko) in mu na ta način omogočite tudi stik kože na kožo. Biološki položaj je enostaven in hitro izvedljiv, omogoča vam tudi počitek med dojenjem. Dojenje v tem položaju je možno takoj po porodu. Ugoden je tudi za dojenje po carskem rezu.
Dojenje sede: Dojenje sede je lahko ugodno in udobno že prve dni po porodu, pogosteje pa po prvih tednih dojenja. Sedite lahko na stolu, fotelju, kavču, klopi, postelji, ležalniku ali počivalniku. Pomembno je, da vam je udobno. Hrbet naj bo podprt, noge na opori, prav tako je dobra in potrebna podpora za roke.
Položaj zibke: Sedenje na udoben stol. Z blazinami podprite hrbet in komolec roke, v kateri držite otroka, noge položite udobno na tla ali eno na pručko (na tisti strani, kjer dojite). Blazino si lahko položite tudi v naročje, da vam bo olajšala držanje otroka. Otroka držite v naročju v pregibu komolca, s celim telesom naj bo obrnjen k dojki. Z isto roko nudite otroku čvrst oprijem zadnjice.
Položaj košarka (ameriški nogomet): Otrok leži na podlahti nasprotne roke od dojke, na kateri se bo dojil (npr. leva roka za desno dojko). Z dlanjo iste roke podpremo otrokov vrat in glavo. Dojko podprite z roko, ki je na isti strani kot dojka, na kateri boste dojili. Otrok naj bo s celim telesom obrnjen proti vam. Položaj je zelo uporaben pri otrocih, ki imajo težave pri pristavljanju, ker lahko dobro nadzirate otrokovo glavo. Ko otrok odpre usta, ga lahko hitro pristavite. Izraz izhaja iz podobnosti s prijemom ovalne žoge pri ameriškem nogometu, ki jo igralec drži v značilnem položaju pod pazduho.
Položaj nogometna žoga: Otrok leži v vašem naročju na blazini z glavo pred dojko, telo je ob vašem boku in nogice za hrbtom. Z dlanjo držite otrokovo glavico, v pregibu komolca pa otrokovo telo. Položaj vam omogoča dober pregled nad otrokovimi usti.
Najboljši porodni položaji - Babica Maja
Vpliv dojenja na razvoj govora in orofacialnega področja
Dojenje kot biološka norma, je najbolj naraven in optimalen način hranjenja dojenčkov ter mlajših otrok. Dokazano pozitivno vpliva na številne vidike otrokovega zdravja in optimalnega razvoja, s tem pa dobro ustvarjene temelje tudi za kasnejša obdobja. Tako sestavo materinega mleka kot tudi sam akt dojenja se na podlagi številnih raziskav povezuje z boljšimi rezultati na motoričnem, kognitivnem, socialno-emocionalnem in nutritivnem področju ter področju govorno-jezikovne komunikacije. V teoretičnem delu smo predstavili anatomijo v dojenje vključenih struktur, njihov razvoj, fiziologijo dojenja oziroma potek sesanja tudi v primerjavi z drugimi načini hranjenja, pri tem pa omenili vse strukture in reflekse, ki so vključeni v dojenje tako na strani matere kot otroka. Ker na obeh straneh lahko pride do težav z dojenjem, smo predstavili najpogostejše.
Med dojenjem otrok ne le pije, ampak oblikuje svoj jezik, mišice obraza in mehko nebo - to aktivno širi zgornjo čeljust in podpira pravilno nazalno dihanje. To mehansko vzbujanje čeljustnega in obraznega področja deluje kot naravna orotika-omejitev, ki se pojavi pri hranjenju s stekleničko, pri dojenju ne obstaja. Otrok, ki doji vsaj izključno 6 mesecev ali dlje, ima večjo verjetnost zdravega razvoja zobnih lokov, širšo palato in nižjo verjetnost ortodontskih težav kasneje v življenju.
Refleks sesanja je primarni refleks, s katerim se zdrav otrok že rodi, prisoten pa je že v maternici. To je njegova vaja za kasnejše hranjenje in je del preživetvenega nagona. Zelo prisoten je v primarni obliki do 4 mesece. Pri nekaterih je ta refleks močnejši, pri drugih pa šibkejši. S sesanjem se dojenčki pomirjajo, uspavajo, hranijo, povezujejo z mamo in je v tem smislu sesanje življenjskega pomena. S pravilnim sesanjem se sproščajo tudi napetosti v glavi. Razlogov za povečano potrebo po sesanju je več. Dojenček se želi povezati z mamo, se pomiriti, morda želi le sprostiti kakšne napetosti, ki jih ne zna identificirati, vseeno pa čuti neugodje. Pravo sesanje je sesanje bradavice, saj bradavica med dojenjem seže do konca trdega neba in ob takem sesanju se premikajo kraniosakralne kosti, ki aktivirajo sproščanje hormonov ugodja, zadovoljstva, pomiritve, sprostitve. Sesanje cuclja stekleničke ali dude se razlikuje od dojenja in drugače vpliva na razvoj čeljusti.
V našem vzorcu je bilo dojenih 92,3 % otrok, od tega se jih je 77,9 % dojilo še pri 6 mesecih otrokove starosti, 20,1 % pa še po 2. letu starosti. Ob pregledu ožje skupine otrok, ki so z dojenjem že zaključili, smo ugotovili, da jih je 35,4 % prejemalo tudi dodatek po steklenički s cucljem, 58,2 % pa jih je imelo dudo, ki so jo v povprečju uporabljali do 18. meseca starosti. Ob preverjanju zastavljenih hipotez smo na podlagi rezultatov našega vzorca ugotovili, da imajo otroci, ki niso bili dojeni ali so bili dojeni krajši čas, večjo verjetnost za pogostejšo uporabo dude, več neustreznih vzorcev dihanja, več težav pri pitju iz kozarca, več odstopanj na področju izreke in večjo verjetnost za potrebo po logopedskih obravnavah. V našem vzorcu pa smo našli tudi močno povezavo med otrokovimi težavami pri dojenju in potrebo po logopedskih obravnavah zaradi težav z izreko, saj so bili otroci s težavami pri dojenju na obravnavah zaradi izreke v 92,3 %, medtem ko jih otroci brez težav z dojenjem sploh niso potrebovali, kar morebiti med drugim nakazuje na iste primarne težave, ki se odražajo na različnih področjih.
Različni vzorci sesanja pri dojenčkih
Otroci se že v dobi novorojenčka razlikujejo med seboj in kažejo značajske posebnosti, ki so zelo opazne tudi pri načinu sesanja. V izogib nejevolji in težavam je potrebno te značilnosti prepoznati, jih upoštevati in se jim prilagoditi.
- Marljiva čebelica: To je otrok, ki močno zagrabi bradavico in krepko sesa, dokler ni sit.
- Razburljiv otrok: Pri sesanju zelo hiti. Zaradi tega mu bradavica uhaja iz ust. Namesto da bi se potrudil in jo znova poiskal, začne jokati.
- Obotavljiv otrok: Prve dni po rojstvu ga je težko pripraviti, da bi sesal.
- Poskušalec: Bradavico sicer zagrabi, potegne malo mleka in ga preizkuša.
- Počivač: Tako poimenujemo otroka, ki nekaj minut lepo sesa, potem pa počiva. Po krajšem počitku ga mati ponovno vzpodbudi k sesanju. To je najpogostejši vzorec sesanja.
Dolgotrajno dojenje in navezanost
Nekateri zagrizeno trdijo, da lahko otrok seslja le pri materi, dojenje je pač ne le optimalen način prehranjevanja dojenčka, temveč tudi najboljša tolažba in največji vir topline. A vendarle nekateri svojemu otroku dopuščajo dudo, nekateri pa celo prst. Dolgotrajno dojenje samo po sebi ni problem. Aktivno uvajanje mehko-trdih tekstur že po 6. mesecu je ključnega pomena.
Čeprav dojenje ni le hranjenje - je globoka evolucijska prednost - pa kljub temu mnogi starši naletijo na dileme zaradi dolgotrajnosti ali napačnih informacij. Nekateri strokovnjaki opozarjajo na nevarnost »nefunkcionalnega sesanja« po 18. mesecu. Po njihovem naj se dojenje po enem letu dopolni z žvečenjem, nosnim dihanjem in učenjem jezika. Če otrok po 2. letu starosti še vedno močno sesa brez žvečenja, je to lahko znak za nadaljnjo obravnavo.
Skrb za mamico med dojenjem
Čeprav ste osredotočeni na svojega dojenčka, ne pozabite poskrbeti tudi zase. Počitek je ključen za ohranjanje zadostne količine mleka, saj stres in utrujenost lahko vplivata na vašo proizvodnjo mleka. Podpora partnerja, prijateljev in družine je ključnega pomena. Dojenje je izjemno pomembno za zdravje vašega otroka, vendar lahko na začetku prinese tudi izzive. S pravimi pripomočki, kot so udobne blazine za dojenje, ki podpirajo vaš položaj in otroka, ter električne prsne črpalke, ki olajšajo črpanje mleka, bo dojenje postalo veliko lažje in bolj udobno.
Prvi tedni po porodu so čas prilagajanja. Opazovanje otrokovih potreb je najzanesljivejši način, da zadovoljite njegove potrebe po vaši toplini in vašem mleku. Dojenje nudi otroku tudi ugodje bližine in udobja in napravi prve tedne po rojstvu mirnejše in srečnejše tako otroku kot vam.
Kako vemo, da dobi otrok dovolj mleka?
Na več načinov se lahko prepričate, da imate dovolj mleka:
- Otrok zmoči vsaj 6 - 8 plenic dnevno (5 - 6 plenic za enkratno uporabo) in vsaj dvakrat odvaja blato. Blato dojenega otroka je navadno redkejše, neoblikovano, gostote grahove juhe, rumene ali rumeno-zelene barve. Otroci, starejši od šest tednov, navadno manj pogosto odvajajo blato.
- Otrok napreduje vsaj 110 - 200 gramov tedensko ali 450 gramov mesečno. Pridobitev teže računamo od najnižje teže, ne od porodne teže.
- Pri prsih pije pogosto, osem do dvanajst krat dnevno. Ni problem, če pije manj pogosto, da le napreduje.
- Otrok deluje zdrav, primerne barve in napetosti kože. Telo je vedno polnejše, raste v dolžino, vedno več je buden in aktiven.
Izguba teže v prvih dneh je normalna. Normalno novorojenčki izgubijo do deset procentov svoje porodne teže v prvih treh do štirih dneh. Za otroka, ki tehta ob rojstvu 3400 gramov je 10% 340 gramov, torej bo shujšal do 3060 gramov teže. Eden izmed razlogov za izgubo teže je dodatna količina vode, s katero je otrok rojen in jo izgublja v prvih dneh. Ko se tretji in četrti dan poveča količina mleka pri materi, bo otrok najverjetneje začel napredovati na teži. Po 10 dneh starosti ne sme več izgubljati telesne teže. Pridobitev telesne teže moramo računati od najnižje in ne od porodne teže.
Dojke in bradavice ne potrebujejo posebne nege. Nobenih posebnih mil, losjonov ali krem ne potrebujete za nego dojk ob dojenju. Po kopanju ali tuširanju dojke in bradavice le temeljito splaknite z vodo. Izogibajte se mil, alkohola in drugih sredstev, ki bi izsušili kožo in pripomogli k poškodbi bradavic. Če vam bradavice razpokajo, jih poskusite negovati z izbrizganim mlekom ali lanolinskim mazilom, ki ga vmasirate v bradavico. Če se stanje ne izboljša, potrebujete strokovno pomoč pri pristavljanju otroka k dojkam, da se bo otrok pravilno prisesal.