Povečanje prsi s silikonskimi vsadki je danes eden najpogosteje izvajanih estetskih posegov tako po svetu kot tudi v Sloveniji. Ta poseg omogoča ženskam, da dosežejo želeno obliko in polnost dojk, kar lahko pozitivno vpliva na njihovo samopodobo in samozavest. Vendar pa je pred odločitvijo za takšen poseg ključnega pomena, da si zagotovite čim več zanesljivih informacij o samem posegu, procesu okrevanja ter morebitnih vplivih na prihodnje življenje, vključno z nosečnostjo in dojenjem.
Izbira in določanje velikosti prsnih vsadkov
Pri določanju idealne velikosti prsnih vsadkov je nujno tesno sodelovanje z izbranim kirurgom. Ta proces vključuje upoštevanje telesnih proporcev, lastnosti tkiv ter seveda želja stranke. Kirurg, specializiran za posege na prsih, bo na prvem posvetu opravil natančne meritve dojk in prsnega koša. Najpomembnejša meritev je širina oziroma baza dojk na prsnem košu, ki neposredno definira tudi širino vsadka. Optimalen rezultat se doseže, ko se prsni vsadek skladenostno ujema s širino baze dojke.
Vsadki Motiva®, ki se uporabljajo na kliniki Medved estetika, so na voljo v štirih različnih projekcijah: mini, demi, full in corsé. Z izbiro specifičnega modela projekcije se določi želeno stopnjo izbočenosti dojk na prsnem košu. V kolikor ženske želijo le manjše povečanje, se pogosto odločijo za mini projekcijo, medtem ko za večje povečanje izberejo projekcijo demi. Volumen vsadkov, izražen v mililitrih, ki je pogosto tema ženskih pogovorov, sam po sebi ni tako pomemben in je lahko celo zavajajoč. Vsadki različnih širin in projekcij namreč lahko imajo enak volumen, vendar bistveno drugačno končno obliko.
Dvig prsi in obnova mladostnega videza
Dvig prsi, medicinsko imenovan mastopeksija, je postopek, ki se izvaja v primeru povešenosti dojk. Ta je pogosto posledica nosečnosti in dojenja, starostnih sprememb ali vpliva telesne teže na prsi. S starostjo tkiva dojke naravno izgubijo čvrstost in elastičnost, kar vodi do povešenosti, spuščanja položaja prsne bradavice in zmanjšanja polnosti, predvsem v zgornjem delu dojk.
Povešenost dojk, strokovno imenovana ptoza dojk, se oceni z merjenjem položaja bradavice glede na višino gube pod dojko. Kirurški dvig prsi spremeni obliko dojk tako, da se prsna bradavica pomakne višje, dojki pa se preoblikujeta z odstranitvijo odvečne kože in maščobnega tkiva v spodnjem polu. S tem se dojkam povrne mladosten videz. Mesta kirurških rezov in s tem brazgotin so odvisna od stopnje povešenosti dojk in želenega dviga. Če obstaja želja po dvigu prsi in polnejšem dekolteju, se dvig pogosto kombinira s povečavo prsi z vsadki, ki nadomestijo izgubljen volumen v zgornjem delu dojk. Strokovni posvet s kirurgom in izvedba natančnih meritev sta ključnega pomena pri odločanju o vrsti operativnega posega. Kirurg bo upošteval vaše želje in se pogovoril o vseh izvedljivih možnostih glede na lastnosti vaših tkiv. Pomembno je razumeti, da se želje in možnosti včasih ne prekrivajo v celoti, kar je treba upoštevati pri načrtovanju posega.
V Sloveniji se velika večina posameznic odloča za blago do zmerno povečanje dojk, s katerim želijo doseči naraven videz, skladen s telesnimi proporci. Želje po izredno velikih prsih so pri nas redkejše v primerjavi z nekaterimi drugimi državami. Treba je poudariti, da zelo veliki prsni vsadki bolj vplivajo na lastna tkiva prsi. Zaradi njihove teže in pritiska velike projekcije se lastna tkiva bolj raztegnejo, kar lahko povzroči večjo izgubo elastičnosti kože.
Oblika in položaj dojk: Kaj vpliva na končni videz?
Oblika in položaj prsi se med ženskami bistveno razlikujeta, odvisno od oblike prsnega koša, velikosti dojk in količine podkožnega maščevja. Ključen je tudi sam položaj dojk na prsnem košu - t.i. "breast footprint". Kadar so dojke na prsnem košu nameščene bolj narazen, dekolteja ni mogoče dovolj približati samo z vsadki. Pri bolj izbočenem prsnem košu lahko tudi prsni koš in spodaj ležeče mišice omejijo možnost vstavitve vsadkov dovolj blizu.
Kapljičasti in okrogli vsadki zaradi svoje oblike in lastnosti gela drugače oblikujejo prsi. Okrogli vsadki v primerjavi s kapljičastimi bolj zapolnijo zgornji del prsi, kar ustvari bolj izrazit dekolte. Največja projekcija (izbočenost) okroglega vsadka je natančno na sredini njegovega premera. Pri kapljičastih vsadkih je največja projekcija nekoliko nižje, bolj v spodnjem polu vsadka, podobno kot pri naravnih prsih. Kapljičasti vsadki so zato pogosto bolj primerni za posameznice, ki si želijo naravnejši videz.
Običajno so kapljičasti vsadki izdelani iz nekoliko tršega silikonskega gela, ki ohranja svojo obliko (t.i. "stable-form" gel). Njihova kapljičasta oblika je tako stabilna in se ne spreminja z lego vsadka, saj se silikonski gel ne razlije. Vendar pa se zaradi stalne oblike lahko oblika prsi neželeno spremeni, v kolikor pride do rotacije vsadka v prsnem žepu. Kapljičasti vsadki imajo zato pogosto bolj hrapavo površino ovojnice, ki naj bi zagotovila boljši stik z okolnimi tkivi in zmanjšala možnost rotacije. Takšni vsadki ne sledijo naravnemu gibanju prsi, zato tudi v ležečem položaju dojke ostajajo bolj pokončne, kar ne deluje naravno.
Izjema pri tem so kapljičasti vsadki proizvajalca Motiva®, ki jih uporabljajo na kliniki Medved estetika. Ti so gladki in mehkejši od kapljičastih vsadkov drugih proizvajalcev. Silikonski gel v kapljičastih vsadkih Motiva® nima stabilne oblike, zato se tudi ob morebitni rotaciji vsadka v žepu oblika prsi ne spremeni.
Vstavitev vsadka: Pod ali nad mišico?
Odločitev o tem, ali se vsadek vstavi pod ali nad mišico, je odvisna od debeline mehkih tkiv (podkožja in žleze dojke) v notranjem zgornjem polu dojke. Najpogosteje se kirurgi odločijo za vstavitev nad veliko prsno mišico, kar imenujemo subfascialna vstava. V tem primeru se vsadek vstavi pod žlezno tkivo in mišično ovojnico. Okrevanje je v tem primeru krajše, saj se ne prekinja tkiva velike prsne mišice. Vendar, če je lastnega tkiva v zgornjem notranjem polu dojke malo, je lahko rob vsadka v tem predelu bolj viden, kot bi si stranka želela.
V takšnih primerih se lahko odločimo za vstavitev pod veliko prsno mišico (submuskularna vstava) ali pa se predel dodatno napolni z lastno maščobo (hibridna tehnika). Pri hibridni tehniki se maščoba odvzame z liposukcijo iz območij, kjer je je običajno preveč (npr. trebuh ali stegna), in se doda v zgornji pol dojk. S tem se izboljša videz dekolteja in zakrije zgornji rob vsadkov.
Hibridna povečava prsi je kombinacija kirurških tehnik, ki združuje najboljše elemente obeh metod povečave prsi. Prsi se najprej povečajo z vsadki, kar omogoča boljše izpolnjevanje dekolteja, z uporabo lastne maščobe pa se dojke dodatno oblikujejo. Maščoba se odvzame z liposukcijo iz telesnih regij, kjer je je preveč, in se doda v različne predele prsi. Z liposukcijo se lahko oblikujejo tudi regije, ki se slabo odzivajo na vadbo. Z dodajanjem maščobe v zgornji del prsi je mogoče poudariti dekolte brez uporabe večjih vsadkov ali pa z natančnim razporejanjem maščobe izboljšati simetrijo prsi za še bolj naraven videz.
Varnost silikonskih vsadkov in potencialna tveganja
Moderni silikonski vsadki, podobno kot številni drugi medicinski pripomočki, so izdelani iz silikona, inertnega materiala, ki ga človeško telo dobro prenaša. Prave zavrnitvene reakcije na vstavljene silikonske vsadke so redke. V vsakem primeru telo vstavljene vsadke obda s tvorbo tanke vezivne ovojnice okrog vsadkov, kar je povsem normalen fiziološki pojav.
V preteklosti se je veliko govorilo o povezavi med vsadki s hrapavo površino in nastankom anaplastičnega velikoceličnega limfoma (ALCL). Gre za izjemno redko obliko raka, ki je posledica močnega telesnega imunskega odziva. V primeru rednega spremljanja vsadkov ga je mogoče hitro prepoznati in zdraviti, zato običajno ne predstavlja velikega tveganja za zdravje.
V zadnjem času se veliko govori tudi o t.i. bolezni prsnih vsadkov (angl. BII - Breast Implant Illness). Gre za široko skupino različnih simptomov in znakov, ki jih nekateri povezujejo z vstavljenimi prsnimi vsadki. Opisujejo se nespecifične težave na različnih organskih sistemih, od kronične utrujenosti, glavobolov, bolečin v sklepih, gastrointestinalnih težav, težav s spominom in koncentracijo, do nespečnosti in psiholoških težav, kot sta depresija in anksioznost. Vzrok težav naj bi bil avtoimuni ali vnetni odziv na silikon v vsadkih. Poudariti je treba, da zaenkrat to ni uradna diagnoza, saj je potrdila še nobena opravljena medicinska raziskava. Prav tako do danes ni dokazov ali študij, ki bi povezale nastanek avtoimunskih bolezni s silikonskimi prsnimi vsadki. Bolezen prsnih vsadkov je zelo redka in posebnih diagnostičnih testov zanjo ne poznamo.
Kako se izvaja operacija povečanja prsi | Bupa Health
Okrevanje po posegu: Hitro in udobno
Okrevanje po operativnem posegu povečanja prsi je v večini primerov lažje, kot pacientke pričakujejo. Po posegu lahko že po 4-6 urah zapustijo kliniko. Še isti ali naslednji dan lahko vzpostavijo normalno dnevno rutino, ki lahko vključuje krajši sprehod ali druženje ob kavi. Poseg običajno spremljajo blaga oteklina dojk, blage bolečine in včasih tudi podplutbe. Z uporabo naprednih kirurških tehnik, kombinacije lokalne in splošne anestezije ter pazljivim ravnanjem s tkivi, so bolečine in otekanje dojk manj izraženi kot v preteklosti. Bolečine se učinkovito lajšajo z individualno prilagojeno kombinacijo protibolečinskih tablet, ki jih je treba jemati po predpisanem urniku. To omogoča hitro okrevanje z le nekaj omejitvami, kot je začasna prilagoditev športnih aktivnosti ali delovnih obveznosti, ki vključujejo intenzivno delo z rokami. Svetuje se teden dni bolniškega staleža.
Prva dva meseca po posegu je nujno nositi poseben kompresijski nedrček, ki nudi dojkama potrebno oporo. Za udobnejše okrevanje, še posebej v poletnem času, so na voljo tudi kompresijske dvodelne kopalke, ki omogočajo normalno preživljanje počitnic brez omejitev. Vožnja avtomobila je možna, ko bolečine ne ovirajo upravljanja vozila. Otroka je mogoče na kratko dvigniti in pocrkljati že isti dan po posegu, če pri tem ne čutite večjih bolečin.
8 tednov po posegu je potrebno ves čas (tudi med spanjem) nositi kompresijski nedrček, ki novim dojkama nudi pravilno oporo. Nedrček se seveda lahko sname med osebno higieno. Priporočljivo je imeti dva nedrčka, tako da je eden lahko v pranju, medtem ko drugega nosite. Oteklina prsi je najbolj izražena nekaj dni po posegu in nato počasi izzveneva. Zaradi otekline so lahko dojki po posegu nekoliko asimetrični, višje položeni in na otip bolj trdi. Telesna tkiva potrebujejo čas, da se raztegnejo in prilagodijo na novo stanje, zato je dokončna oblika dojk vidna šele po 3-6 mesecih od posega.
Masiranje dojk po posegu ni potrebno in ne bo pripomoglo k končnemu videzu. K hitrejšemu okrevanju in zmanjšanju otekline pa pripomore limfna drenaža, s katero se lahko prične že nekaj dni po posegu. Smiselna je tudi masaža operativnih brazgotin enkrat dnevno z mastno kremo ali kremo za brazgotine. Po povečanju prsi se priporoča 8 tednov spanje le na hrbtu. To omogoča dobro celjenje tkiv in oblikovanje stabilne vezivne ovojnice okrog vsadkov, kar je osnova za dober končni estetski rezultat in želeno obliko dojk.
Okrevanje po posegu povečanja prsi je nezahtevno in omogoča hitro vrnitev k vsakodnevnim in delovnim dejavnostim. Za nekaj tednov je le potrebno prilagoditi športne aktivnosti. Prve tri tedne po posegu se odsvetujejo aktivnosti, ki pospešijo srčni utrip ali dvignejo krvni tlak, priporočajo pa se redni sprehodi. Po 3 tednih se lahko fizične aktivnosti postopoma povečujejo (npr. kolesarjenje, statične vaje za noge in trebuh). 8 tednov po posegu je treba izogibati aktivnostim s poskakovanjem.
Dojenje s silikonskimi vsadki: Mitovi in resnice
Dojenje je eden najlepših trenutkov v življenju vsake matere, vendar se pri ženskah, ki so se podvrgle operaciji povečanja prsi, pogosto pojavi vprašanje o možnosti dojenja. Na srečo je to eno od mnogih vprašanj, obkroženih z napačnimi informacijami. Čeprav pogosto slišimo, da implantati ovirajo dojenje, je resničnost drugačna. Eden glavnih razlogov za skrb žensk glede dojenja po vgradnji implantatov je možnost, da operacija vpliva na mlečne kanale in žleze, odgovorne za proizvodnjo mleka. Vendar pa je pomembno poudariti, da pri večini operacij implantatov mlečni kanali niso prizadeti.
Ko so implantati nameščeni, obstaja več možnosti, ki lahko vplivajo na sposobnost dojenja:
- Subglandularna namestitev (nad prsno mišico): Ta vrsta namestitve običajno manj verjetno vpliva na mlečne kanale, saj implantat ne pritiska na žleze.
- Submuskularna namestitev (pod prsno mišico): Čeprav je ta namestitev lahko povezana z večjim tveganjem za zmanjšanje oskrbe z mlekom, mnoge ženske s to možnostjo prav tako uspešno dojijo.
Če ste že opravili operacijo povečanja prsi in načrtujete nosečnost, je pomembno, da ste seznanjeni z vrsto implantatov in načinom njihove vgradnje. Za ženske, ki razmišljajo o vgradnji implantatov pred materinstvom, je priporočljivo počakati do zaključka družine, da bi imele jasnejšo predstavo o potrebah svojega telesa. Čeprav imajo mnoge ženske z implantati lahko določene izzive pri dojenju, koristi te izkušnje ostajajo enake. Dojenje prispeva k zdravju in čustveni povezanosti z otrokom, krepi imunski sistem otroka in omogoča hitrejše okrevanje matere po porodu.
Ne glede na to, ali imate implantate ali ne, je pomembno vedeti, da vaši mlečni kanali in žleze verjetno ne bodo neposredno prizadeti s kirurškim posegom. Torej, možnosti za uspešno dojenje so visoke.
Vpliv estetskih operacij dojk na laktacijo in dojenje
Estetske plastične operacije dojk motijo vzorec dojenja v prvem mesecu življenja otroka. Večji vpliv na dojenje ima operacija zmanjšanja dojk kot operacija povečanja dojk v primerjavi z ženskami brez kakršnekoli operacije dojk. Po operaciji prsnih bradavic naj bi bila funkcija dojenja ohranjena, če le ni bila uporabljena kirurška tehnika, ki poškoduje mlečne vode. Operacija dojk in prsnih bradavic sta dejavnika tveganja, ki otežujeta ali onemogočata dojenje, zato se je pred katerimkoli posegom nujno pogovoriti s pacientko o možnosti dojenja po operaciji in njenih zapletih.
Ženske, ki se odločajo za operacijo dojk, večinoma dobijo premalo podatkov o morebitnem vplivu operacije dojk na kasnejše dojenje. Skoraj polovica jih dodatna pojasnila išče na spletu, kjer je več kot tretjina podatkov netočnih. Ugotovljeno je, da ženske po operaciji povečanja dojk izključno dojijo krajši čas kot ženske, ki operacije na dojkah niso imele. V literaturi primanjkuje uporabnih študij o uspešnosti dojenja po estetskih operacijah dojk, kljub temu, da se ženske večinoma odločajo za operacijo dojk prav v rodni dobi. Ženske, ki se za takšne operacije odločajo, redko skrbijo za zmožnost dojenja v prihodnosti.
Pri raziskavah, opravljenih na temo dojenja po operaciji dojk, se postavlja vprašanje perspektive avtorjev. Kirurgi pogosto ocenjujejo dojenje kot zmožnost tvorbe vsaj nekaj mleka, ne glede na to, ali novorojenček potrebuje dodatek mlečne formule. Medtem ko pediatri, svetovalci za dojenje in drugi strokovnjaki, ki delajo z materami in dojenčki, opredeljujejo dojenje kot uspešno, ko gre za izključno dojenje in otrok do dopolnjenega 6. meseca starosti.
Število opravljenih operacij povečanja dojk na leto je v ZDA naraščalo vse do leta 2020. Aktualni podatki kažejo, da je v letu 2020 bilo v ZDA opravljenih 193.073 operacij povečanja dojk, 36.367 odstranitev vsadkov in 33.754 operacij zmanjšanja dojk. COVID-19 pandemija je verjetno poglavitni razlog za nenadno prenehanje naraščanja števila opravljenih posegov na dojkah v ZDA.
Zmanjšanje dojk in vpliv na dojenje
Okrog pol milijona operacij zmanjšanja dojk je letno opravljenih po svetu, vendar je še vedno nejasen točen vpliv takšnih posegov na dojenje. Zmanjšanje dojk ima številne pozitivne učinke, kot so izboljšanje kakovosti življenja ženske, zmanjšanje bolečin v ramenih, vratu in hrbtu, manj glavobolov ter manj tesnobe in depresije. Operacije zmanjšanja dojke lahko potekajo s popolno resekcijo subareolarnega stebra (t.i. "free nipple transplant"), po kateri dojenje ni možno, saj se bradavica loči od vseh mlečnih vodov in žleznega tkiva. Druga skrajnost je ohranitev stebra subareolarnega parenhima, ki pogosteje omogoča izključno dojenje. Pri takšni tehniki se resecira žlezno tkivo dojke, ob tem pa se ohranja povezava (pedikel - pecelj) med bradavico z areolo in delom tkiva dojke, v katerem je žilje. Poznamo različne tehnike zmanjšanja dojk s pedikli. Ključni dejavnik za uspešno dojenje po operaciji zmanjšanja dojk je ohranjanje lobulov žleznega tkiva dojke in vzdrževanje občutka za dotik kompleksa bradavice in areole. Možno je tudi zmanjšanje dojk z liposukcijo, pri dojkah z več maščobnega tkiva, kjer je koža v dobrem stanju in ni izrazite ptoze dojk.
Po operaciji zmanjšanja dojk lahko pride do delne ali popolne izgube občutka za dotik v področju bradavice in areole. Pri delni izgubi večinoma pride do postopnega izboljšanja v nekaj mesecih po operaciji. Zapleti po operaciji so tudi hematom, okužba, nekroza bradavice oz. areole, spremembe v pigmentaciji bradavice in areole, motnje celjenja in nekroza maščobnega tkiva.
Raziskave so pokazale, da za ženske, ki niso imele operacij dojk, obstaja 80% verjetnost, da bodo izključno dojile mesec dni po rojstvu otroka, medtem ko je takšnih 54% med ženskami po posegu povečanja dojk in le 29% med ženskami, ki so imele poseg zmanjšanja dojk. Tveganje, da bo dojenček le delno dojen, je 5-krat večje pri ženskah po operaciji zmanjšanja dojk glede na ženske brez operacij na dojkah. Pri ženskah po operaciji povečanja dojk pa je tveganje, da bo otrok delno dojen, za 2,6-krat večje kot pri ženskah, ki niso imele operacije dojk.
Mitovi o silikonskih prsnih vsadkih
- Mit 1: Silikonski prsni vsadki so nevarni in lahko povzročijo raka ali avtoimunske bolezni.
- Resnica: Silikonski prsni vsadki so eden najbolje preučenih vgradnih materialov v medicini. Tisoče znanstvenih raziskav, opravljenih od šestdesetih let prejšnjega stoletja, pričajo o njihovi varnosti. Velike epidemiološke raziskave so ovrgle povezave med vsadki in nastankom raka, nevroloških ali avtoimunih bolezni. Povečano tveganje za redko obliko raka ALCL je povezano s specifičnimi vrstami vsadkov.
- Mit 2: Silikon iz vsadkov lahko prehaja v materino mleko in škoduje otroku.
- Resnica: V nobeni od opravljenih znanstvenih raziskav v mleku mater z vsadki niso našli sledov silikona ali katerekoli druge otroku škodljive snovi.
- Mit 3: Vsadki ovirajo mamografijo in odkrivanje raka na dojki.
- Resnica: Po povečanju dojk z vsadki so za natančno mamografsko oceno potrebne posebne projekcije, ki jih rutinsko izvajajo na večini radioloških oddelkov. Vsadki ne ovirajo mamografske, ultrazvočne ali magnetno resonančne prepoznave novotvorb, prav tako ne vplivajo na klinični pregled dojk.
- Mit 4: Vsadke je treba zamenjati po določenem času.
- Resnica: Sedanji vsadki so tehnično izredno izpopolnjeni in zgrajeni tako, da bodo zdržali dolga leta. Najboljši proizvajalci jamčijo za njihovo kakovost z doživljenjsko garancijo.
- Mit 5: Vstavljanje lastne maščobe je boljša ali enakovredna metoda povečanju dojk kot vsadki.
- Resnica: Vbrizgavanje lastne maščobe je varna in sprejemljiva metoda, vendar praviloma ni zamenjava za klasično povečanje z vsadki. Povečanje z vsadki je zanesljivejši, krajši in enkraten poseg, s katerim lahko dojke znatno povečamo in predvidljivo preoblikujemo. Povečanje z lastno maščobo je večinoma primerno za blago povečanje lepo oblikovanih nepovešenih dojk.
- Mit 6: Po povečanju dojk je občutljivost bradavic trajno zmanjšana ali odsotna.
- Resnica: Občutljivost bradavic za dotik je po povečanju dojk lahko prehodno zmanjšana ali odsotna.
- Mit 7: Če ima prijateljica dober rezultat povečanja dojk, ga bom imela tudi jaz.
- Resnica: Vsaka ženska ima edinstvene dojke in tkiva, zato bo tudi rezultat operacije drugačen. Nanj vplivajo številni dejavniki.
Vrste vsadkov in njihove značilnosti
- Okrogli prsni vsadki: Ne vplivajo na obliko prsi, če se po operaciji premaknejo ali obrnejo. Cena je običajno nižja.
- Anatomski (kapljičasti) silikonski vsadki: Razviti so bili za bolj naraven videz dojke v stoječem položaju. Cena je višja. Pogosto imajo hrapavo površino, da se prepreči premikanje ali rotacija po operaciji. Vsadki s hrapavo površino imajo manj možnosti za premikanje, vendar večjo možnost za pojav "ripplinga" (neestetskih kožnih gub).
- Velikost prsnih vsadkov: Meri se v mililitrih. Na primer, prsni vsadek z volumnom 400 ml bi lahko ženski s košarico A spremenil to v košarico C.
- Polnilo vsadkov:
- Silikonski gel: Zelo podoben žleznemu tkivu, vlecljiv gel.
- Kohezivni gel: Ni vlecljiv; v primeru poškodbe ovojnice se ne razlije iz žepa, kjer je vsadek.
- Fiziološka raztopina: Sestavljena iz slane vode, na otip se čuti kot slana voda. Videz dojk s takimi vsadki je enak kot pri vsadkih s silikonskim gelom.
Kirurški pristopi in okrevanje
- Vstavitev vsadka pod prsno mišico (submuskularna ali subpektoralna): Ta vstavitev je bolj primerna pri ženskah z zelo majhnimi dojkami. Po operaciji lahko pacientka občuti rahlo večje bolečine in opekline, okrevanje pa je nekoliko daljše. Potrebna je splošna anestezija.
- Vstavitev vsadka pod žlezno tkivo (subglandularna): Prsni vsadek se vstavi neposredno pod prsno žlezo.
- Vstavitev pod mišično ovojnico (subfascialna): Najnovejša metoda, kjer se prsni vsadek vstavi pod ovojnico prsne mišice.
Bolečina je zmerna, približno en teden traja bolečina pri dvigovanju rok, v povprečju izgine v dveh tednih. Oteklina je lahko prisotna do tri mesece, vendar glavnina otekline izgine v dveh tednih. Podplutbe so možne in izginejo v dveh tednih. Na delo se je mogoče vrniti v enem do dveh tednih, fizična aktivnost pa je možna po dveh do štirih tednih.
Prsni vsadki imajo življenjsko dobo. Študije kažejo, da je povprečna življenjska doba prsnih vsadkov približno 15 let. Po tem času obstaja večja verjetnost, da bo ovojnica prsnega vsadka začela puščati zaradi utrujenosti materiala, kar lahko zahteva zamenjavo vsadkov. Redne kontrole pri izbranem kirurgu in spremljanje stanja vsadkov s slikovnimi metodami, kot je ultrazvok, sta priporočljiva.
tags: #dojenje #silikonski #vsadki