Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih in čustvenih sprememb, ki vodijo v novo življenje. V tem času se žensko telo na številne načine pripravlja na prihod novorojenčka, pri čemer imajo dojkam dodeljeno ključno vlogo pri zagotavljanju hranil za dojenčka. Procesi, ki se odvijajo v dojkah med nosečnostjo, so fascinantni in popolnoma naravni, čeprav je njihova priprava na dojenje v resnici proces, ki se začne že v puberteti. Z razumevanjem teh sprememb lahko bodoče mamice bolje poskrbijo zase in za svoje otroke.
Spremembe na dojkah med nosečnostjo
Ženske prsi se v nosečnosti pripravljajo, da bodo prevzele vlogo popolne preskrbe novorojenčka s hrano. Ta proces poteka povsem naravno. Za prsi naj poskrbi z osnovno, a zmerno nego. Dojke so pripravljene na laktacijo od 16. tedna nosečnosti naprej; proces je popolnoma naraven in bodoča mati nanj nima nobenega vpliva. Dojke ostajajo neaktivne zaradi ravnotežja hormonov, ki inhibirajo delovanje mlečnih žlez.
V nosečnosti se dojki povečata, postaneta čvrstejši, kolobar okrog bradavice lahko potemni in se poveča. Na njem se lahko izbočijo t. i. Montgomeryjeve žleze, ki izločajo maščobo za zaščito kolobarja in bradavice. Bradavica se navadno izboči, vidne so tudi podkožne vene. Ženska bolj čuti dojki, a občutljivost je odvisna od njenega praga bolečine. Tovrstne spremembe so fiziološke in zaradi njih ni treba k zdravniku. Ob nenavadni spremembi na koži, zatrdlini v dojki ali ob hujši bolečini pa naj, podobno kot zunaj nosečnosti, obišče zdravnika.
Bodoča mamica z nosečnostjo vstopa v različne faze priprave prsi na dojenje, z izjemo prve faze, ki se običajno začne že v puberteti. Pod vplivom spolnih hormonov, predvsem estrogenov, se razrašča t. i. mlečni epitelij in postane večceličen. Rast mlečnih žlez pa je sicer postopen proces, ki se začne že v puberteti. Odvisen je tudi od hormonov hipofize.
Faze priprave dojk na dojenje
Prva faza: V nosečnosti se v dojkah dogajajo velike spremembe. V prvi fazi hormoni rumenjakove vrečke in posteljice spodbujajo razraščanje mlečnih vodov, nanje vplivajo placentarni laktogen (hormon HPL), prolaktin, horionski gonadotropin (hormon HCG), estrogen in progesteron. Prolaktin je odgovoren za popolni razvoj alveolov (mlečnih celic) in lobusov ter tvorbo mleka. Od tretjega meseca nosečnosti pa se v dojkah nahaja tudi mlezivu (kolostrumu) podobna snov, ki se v drugem tromesečju že pospešeno tvori. Zapleteno zaporedje dogodkov pripravlja dojke na dojenje.
Druga faza: Ta faza se začne približno 12 tednov pred porodom. Njeni značilnosti sta povečana sinteza laktoze, beljakovin in imunoglobulinov ter zmanjšanje izločanja soli v mlečnih žlezah. Po porodu pa se pospeši tudi izločanje mleziva (kolostruma), in sicer ob padcu hormona progesterona, medtem ko prolaktin ostaja na prejšnji ravni. Vsi ti procesi še niso odvisni od otrokovega sesanja in vztrajajo od tri do štiri dni po porodu, ko se tvorba mleka zmanjša, če ni izločeno iz dojke. Sicer nastane prehodno mleko, ki se po dveh tednih spremeni v zrelo mleko.
Tretja faza: Zadnja faza nastopi že po rojstvu in je pravzaprav obdobje vzdrževanja tvorjenja in izločanja mleka - uravnavanja laktacije.
Nega dojk med nosečnostjo
Dr. A. Tekauc Golob svetuje povsem običajno higieno dojk: umivanje z vodo pod tušem. Če ženska uporablja milo, naj bo to za občutljivo kožo. Miljenje naj bo nežno in ne pretirano. Dojki sta namreč nežen organ, zato je z njima treba ravnati nežno; ne smemo ju drgniti. Enako velja tudi za brisanje po tuširanju.
»Izogiba naj se tudi nanašanju različnih losjonov ali krem, z izjemo posebne kreme proti strijam (razpokam v podkožju), ki lahko nastanejo zaradi hitre rasti dojk. Med nosečnostjo in dojenjem priporočam tudi primerno velik, udoben, najbolje bombažen modrček, ki bo dojkama nudil oporo in pomagal koži, da se ne bo preveč raztegnila. Tudi bradavic ni treba negovati s kremami in z olji, saj Montgomeryjeve žleze poskrbijo za primerno zaščito kolobarja in bradavice,« opisuje doktorica.
Po porodu, med dojenjem, naj nega ostane podobna. Bolj je treba paziti le na bradavice, da ostanejo suhe. Dobro je, da ženska z nego dojk ne pretirava, hkrati pa ne sme nanje »pozabiti«, saj se zaradi neprimerne nege v nosečnosti npr. lahko vname koža in še posebej bradavice. Pomembna je tudi izbira ustreznega modrca, saj premajhen ali neustrezen lahko pritiska na mlečne vode in povzroči nastanek zastojne dojke ali celo vnetja dojke (mastitis).
»Sicer pa je pomembno poudariti, da med nosečnostjo in dojenjem odsvetujemo tudi pretirano fizično aktivnost, ki bi obremenjevala prsno mišico. Dojke naj bodo raje na toplem, lahko jih objamete s svojimi rokami. Ni se treba izogibati tudi ljubkovanju partnerja,« še dodaja dr. A. Tekauc Golob.
Ženska lahko za svoje prsi skrbi že tudi pred nosečnostjo, in sicer z ustrezno osebno higieno in s primernim perilom. Priporočljiva je tudi redna telovadba za prsne mišice. Pri športnih aktivnosti pa naj poskrbi za zadostno oporo dojkam. Če ima suho kožo, naj jo neguje z losjoni in s kremami.
Velikost dojk in njena vloga pri dojenju
Dr. A. Tekauc Golob pomirja, da velikost dojk ni zelo pomembna. Le pri velikih dojkah so dokazali nekoliko poznejši nastanek prehodnega mleka (kakšen dan pozneje). »Velikost, oblika ali barva areole/kolobarja nima vpliva na potek dojenja. Bradavice otežujejo dojenje, če so zelo velike in je otrok majhen. Težavne so lahko vdrte bradavice, saj ob prijemu ugreznejo svoj vrh in ne reagirajo na hlad ali spolno vzburjenje. Ploske bradavice so v mirnem stanju na ravni kolobarja, vendar reagirajo na stimulacijo. Vsekakor ni nujno, da je dojenje onemogočeno, če ima ženska ploske ali vdrte bradavice.«
Dojenje med nosečnostjo: Varno nadaljevanje ali premišljena odločitev?
Novica o novi nosečnosti, medtem ko mati še vedno doji svojega starejšega otroka, lahko prinese vrsto vprašanj glede varnosti in izvedljivosti nadaljnjega dojenja. Na splošno velja, da je dojenje med nosečnostjo v večini primerov varno in ne predstavlja tveganja za razvijajoči se plod. Vendar pa se je o tem vedno priporočljivo posvetovati z osebnim zdravnikom, ki lahko oceni vašo specifično situacijo. Določena zdravstvena stanja ali zapleti lahko namreč zahtevajo prilagoditve ali celo odstavitev otroka od dojenja.
Nekatere ženske se lahko odločijo za odstavitev svojega starejšega otroka med nosečnostjo iz osebnih razlogov, zaradi sprememb v količini mleka ali zaradi neugodja, kar je povsem razumljivo in s tem ni nič narobe. Če je mama dobro in zdrava, lažje poskrbi, da so otroci preskrbljeni, siti in zdravi.
Zdravnik svetuje - Nosecnost in dojenje (37. oddaja, 6.5.2016)
Hormonske spremembe in vpliv na mleko
Med nosečnostjo lahko hormonske spremembe vplivajo na količino mleka in sam proces dojenja. Pri nekaterih ženskah se proizvodnja mleka lahko zmanjša, kar povzroči splošno zmanjšanje količine mleka, ki je na voljo za starejšega otroka. Okus mleka se lahko spremeni tudi zaradi hormonskih nihanj, kar lahko povzroči, da starejši otrok sam začne odklanjati dojenje. Odprta komunikacija z otrokom ter spremljanje njegove rasti in dobrega počutja lahko pomagata oceniti, ali so njegove prehranske potrebe zadovoljene in če ne bi raje spremenili načina hranjenja.
Hormoni, ki spodbujajo krčenje maternice, kot je oksitocin, se sproščajo med dojenjem. V nosečnosti pa je receptorskih mest za oksitocin manj, zato hormon kroži po telesu brez večjega vpliva. Iz tega razloga oksitocin, ki se sprošča ob dojenju starejšega otroka, običajno ne povzroči prezgodnjega poroda pri doječih nosečnicah, če nosečnost ni rizična. V primeru rizične nosečnosti oziroma povečanega tveganja za prezgodnji porod, pa lahko obstaja verjetnost, da vam bo svetovano, da vsaj začasno prekinete z dojenjem.
Prehranski vidiki dojenja med nosečnostjo
Materino mleko še naprej zagotavlja dragoceno prehrano za starejšega otroka, tudi med nosečnostjo. Ker pa materino telo preusmerja vire v podporo rastočemu plodu, postane zagotavljanje pravilne prehrane tako za starejšega otroka kot za otroka v razvoju najpomembnejše. Pomembno je, da mati vzdržuje dobro, zdravo in uravnoteženo prehrano, bogato s hranili, vključno z beljakovinami, zdravimi maščobami ter raznolikim sadjem in zelenjavo. Prenatalni dodatki, ki vsebujejo veliko vitaminov in mineralov, pa tudi folne kisline, so lahko koristni za podporo prehranskih potreb matere in ploda. Priporočljivo je povečati vnos za približno 600-800 dodatnih kalorij, pri čemer naj bi približno 300 kalorij od te količine bilo namenjenih razvijajočemu se plodu, od 300 do 500 pa za tvorbo mleka.
Fizično in čustveno nelagodje ter skrb zase
Dojenje med nosečnostjo lahko povzroči fizično nelagodje za mater. Hormonske spremembe, povečana občutljivost dojk ter utrujenost lahko povzročijo, da je dojenje včasih zanjo izjemno neprijetno. Dajanje prednosti skrbi zase postane v tem obdobju ključnega pomena. Ustrezen počitek, pravilna prehrana, nežna nega dojk in iskanje podpore pri partnerju, družinskih članih ali podpornih skupinah lahko pomagajo ublažiti nelagodje in ohraniti splošno dobro počutje. Čeprav dojenje samo po sebi ne pomeni izčrpavanja fizične energije, so nekatere ženske v nosečnosti utrujene, nekatere pa lahko občutijo večjo slabost med dojenjem.
Dojenje med nosečnostjo lahko spodbudi edinstveno in posebno vez med materjo in njenim starejšim otrokom. Zagotavlja tolažbo, pomiritev in čustveno podporo v času prehoda in sprememb. Starejšemu otroku lahko nadaljevanje dojenja pomaga ohraniti občutek varnosti in stabilnosti med nosečnostjo in prihodom novega brata ali sestre. Pomembno je spoštovati čustvene potrebe tako starejšega otroka kot matere med celotnim potovanjem.
Nekatere matere v pozni nosečnosti čutijo močnejše ali pogostejše popadke, vendar o vplivih teh popadkov na nerojenega otroka ni medicinskih študij. Hormoni, ki so v nosečnosti prisotni v večjih količinah, so v materinem mleku v zelo majhnih količinah in za doječega se otroka niso škodljivi.
Tandemsko dojenje: Dva otroka, ena mama
Tandemsko dojenje je sočasno dojenje dveh otrok, bodisi dvojčkov ali otrok z majhno starostno razliko. Gre za čudovit način hranjenja in povezovanja z otrokoma, a hkrati tudi za naporno izkušnjo, ki zahteva veliko energije in volje mame. Za vas smo pripravili nekaj napotkov, da bo tandemsko dojenje lažje in boste v njem lahko uživale.
Prednosti tandemskega dojenja
Tandemsko dojenje prinaša številne prednosti tako za mater kot njena otroka. Pri bratih in sestrah spodbuja občutek bližine, udobja in varnosti, saj se povezujejo skozi skupno izkušnjo. Tovrstno dojenje spodbuja tudi čustveno dobro počutje in lahko starejšemu otroku olajša prehod na nov način življenja, ko se vam pridruži novorojenček. Poleg tega lahko dojenje v tandemu pomaga uravnotežiti količino mleka in prepreči nabrekanje dojk ali vnetje/mastitis.
Za zaloge mleka se vam ni treba bati - še več, tandemsko dojenje lahko pomaga pri napredku šibkejšega dojenčka, mati pa ima manj težav z navalom mleka in zamašenimi mlečnimi vodi.
Zadovoljevanje individualnih potreb
Vsak otrok ima edinstvene potrebe po dojenju in pomembno je, da jih med tandemskim dojenjem upoštevamo in spoštujemo. Starejši otrok bo morda potreboval pogostejše dojenje ali daljše dojenje za tolažbo in povezovanje, medtem ko bo mlajši otrok morda potreboval pogostejše hranjenje zaradi svoje starosti in prehranskih potreb. Če se odzivate na znake in želje vsakega otroka ter ustrezno prilagodite čas in položaje pri hranjenju, lahko zagotovite, da so potrebe obeh otrok izpolnjene.
Pravilno pristavljanje in logistika
Iskanje udobnih in učinkovitih položajev za tandemsko dojenje je ključnega pomena. Preizkušajte različne položaje, da ugotovite, kateri je najboljši za vas in vaše otroke. Nekateri položaji vključujejo "dvojno zibko", v katerem je vsak otrok nameščen v eni roki, ali položaj "na strani", v katerem mati leži, medtem ko se otroka dojita vsak na svoji strani. Blazine ali podobne podpore za dojenje lahko zagotovijo dodatno udobje in stabilnost med tandemskim dojenjem.
Morebitni izzivi tandemskega dojenja
Tandemsko dojenje lahko predstavlja določene izzive, ki zahtevajo pozornost in nemudno reševanje težav. Zamašenost mlečnih kanalov in preveliko količino mleka je mogoče obvladati z dojenjem vsakega otroka posebej ali z uporabo tehnik črpanja mleka za uravnavanje pretoka mleka. Načrtovanje individualnih sej dojenja z vsakim otrokom lahko pomaga pri reševanju posameznih skrbi in spodbuja močnejšo vez med materjo in obema otrokoma. Prav tako je pomembno, da odprto komunicirate z otrokom in obravnavate kakršno koli ljubosumje ali občutke izključenosti, ki se lahko ob tem pojavijo.
Nekatere ženske se odločijo, da bodo starejše otroke odstavile pred rojstvom drugega otroka, nekatere pa dojijo v tandemu.
Podpora bližnjih in skrb zase
Tandemsko dojenje je lahko fizično in čustveno izjemno zahtevno, zato je prednostna naloga vsake doječe mamice, da zna poskrbeti zase. Poskrbite za ustrezen počitek, uživajte zdravo in raznoliko hrano ter pijte zadostne količine tekočin.
Poiščite podporo pri partnerju, družinskih članih ali prijateljih, ki vam lahko pomagajo pri gospodinjskih opravilih ali nudijo čustveno podporo. Prek raznih skupin se lahko povežete tudi z drugimi mamami s podobnimi izkušnjami in poiščete dodatno podporo tudi na ta način.
S primernim pristopom in pravo podporo je lahko tandemsko dojenje čudovita izkušnja, ki krepi vez med sorojenci in ustvarja trajne spomine za vso družino.
Kaj storiti, kadar se nosečnici ali doječi materi imunski sistem poruši?
Nosečnice in doječe matere zaradi svojega posebnega stanja niso imune na okužbe, bakterije in viruse, ki prežijo v okolju. Te so na pohodu še zlasti v zimskem času in se širijo v zaprtih prostorih, kjer se giblje veliko ljudi. Imunski sistem je organski sistem, ki je sestavljen iz specializiranih celic in organov, ki sodelujejo v procesih nadzorovanja organizma in ga na tak način varujejo pred vdorom povzročiteljev bolezni (bakterij, virusov, glivic, zajedavcev), pa tudi pred rakavimi celicami in nekaterimi lastnimi mehanizmi. Ključna značilnost imunskega sistema je razlikovanje med telesu lastnimi in telesu tujimi molekulami, imunski odziv pa v normalnih okoliščinah sprožijo samo telesu tuje molekule. Imunski sistem se od posameznika do posameznika močno razlikuje. Telo oslabi zaradi stresa, psihične in fizične obremenitve, pomanjkanja spanja, enolične prehrane, kajenja, čezmernega uživanja alkohola, jemanja določenih zdravil ali določenih bolezni (rak, okužba s HIV-om, sladkorna bolezen). Običajno ljudje za imunski sistem poskrbijo sami, uporabljajo samozdravljenje, s pomočjo ali brez lekarniškega farmacevta, zdravnika ali medicinske sestre. Za nosečnice in doječe matere, ki sodijo v skupino bolj ranljivih ljudi, se samozdravljenje odsvetuje. Lekarniški farmacevt bo preveril, katera zdravila lahko nosečnica ali doječa mati varno jemlje, svetoval ji bo o nefarmakoloških ukrepih in o drugih izdelkih, s katerimi si lahko pomaga.
Kako lahko nosečnica ali doječa mati poskrbi za boljši imunski sistem?
- Dovolj spanja: Na koncu nosečnosti in v času dojenja je to včasih zelo težko doseči, pa vendar, tudi pol ure počitka nekaj šteje. Sicer se svetuje med 7 in 9 ur spanja dnevno, odvisno od potreb posameznice.
- Izogibanje stresu: Stres igra pomembno vlogo pri poslabšanju imunskega sistema, zato je zelo pomembno, da se mu znamo izogniti in da se znamo sprostiti, kadar se mu ne moremo izogniti. Pri tem so nam v pomoč različne dihalne tehnike, joga in meditacija.
- Zdrava in raznovrstna prehrana: Zdrava in raznovrstna prehrana je pomembna za vsako nosečnico in doječo mamico. Vpliva namreč na počutje, poskrbi za zdrav razvoj dojenčka med nosečnostjo, zmanjšuje utrujenost, izboljša fizično in psihično kondicijo nosečnice in doječe matere, vpliva na sestavo materinega mleka. Z zdravo in raznovrstno prehrano poskrbimo za normalen indeks telesne mase, ki je zelo pomemben, še zlasti v nosečnosti in med dojenjem, ko ženske velikokrat pridobijo večje število kilogramov, ki jih potem težko izgubijo, vse to pa lahko kasneje vodi v nastanek raznih kroničnih bolezni. Najpomembnejši vitamin, ki pomaga pri krepitvi imunskega sistema, je vitamin C. Najdemo ga v papriki, brokoliju, agrumih (mandarinah, pomarančah, limonah), pa tudi v kislem zelju.
- Redna telesna aktivnost: Redna telesna aktivnost je pomembna za vse, nosečnice in doječe matere niso nobena izjema. Poseben primer predstavljajo nosečnice, ki imajo predpisano strogo mirovanje, tem se seveda gibanje odsvetuje. Raziskave so pokazale, da redna telesna vadba znižuje raven stresa, zmanjšuje možnost nastanka nekaterih vrst raka, zmanjšuje možnost okužb zgornjih dihal, deluje protivnetno, posredno zmanjšuje možnosti nastanka srčno-žilnih bolezni ter razvoja depresije. Pozitivno vpliva tudi na posameznikovo samopodobo in raven energije.
- Uživanje zadostne količine tekočine in vlaženje sluznic: Voda pomaga očistiti telo in odstraniti toksine. Priporoča se 8 kozarcev oziroma 2 litra vode na dan. Doječe matere potrebujejo še nekaj več tekočine, ki je pomembna za uspešno tvorjenje materinega mleka. Če v telo vnašamo premalo tekočine, lahko hitro opazimo izsušenost in občutljivost sluznice dihal, kar se kaže z zamašenim nosom, izsušenim in občutljivim grlom, suhim kašljem … V zimskem času je pomembno tudi vlaženje prostorov, saj je zrak zunaj bolj suh, dodatno pa ga izsušuje še centralna kurjava.
Izdelki, ki so primerni za nosečnice in doječe matere
Za nosečnice in doječe matere so za dvig odpornosti primerni vitaminsko-mineralni pripravki, zlasti tisti, ki so jim namenjeni. Običajno poleg folne kisline vsebujejo vodotopne in v maščobah topne vitamine (B, C, D, E), kalcij, magnezij, železo … Ti poskrbijo, da v telesu ob povečanih potrebah ni pomanjkanja in tako pripomorejo k boljšemu imunskemu sistemu. Kot preventiva ali ob prehladu se lahko uporablja vitamin C v nižjih odmerkih. Za zdravila, ki vsebujejo ameriški slamnik, še ni dovolj podatkov o varnosti, zato se v času nosečnosti in dojenja odsvetujejo. Ob povišani telesni temperaturi lahko nosečnice uživajo paracetamol, doječe matere pa paracetamol ali ibuprofen. Za občutljivo grlo so primerne pastile, ki vsebujejo islandski lišaj, gorski lišaj ali kalcijev pantotenat. Ob zamašenem nosu se svetuje vlaženje nosne sluznice z uporabo fiziološke raztopine, lahko tudi hipertonične, ki ima večjo koncentracijo natrijevega klorida, ter uporaba inhalacij fiziološke raztopine. Pri kašlju se tako za nosečnice kot za doječe matere priporočajo inhalacije fiziološke raztopine, tople obloge, uživanje zadostnih količin tekočine in vlaženje zraka. Če v enem tednu kašelj ne poneha ali pa se težave slabšajo, se svetuje obisk pri zdravniku.
Cepljenje proti gripi je za nosečnice priporočljivo. Zmanjša tveganje, da nosečnica zboli v času sezone gripe. V primerjavi z zdravimi odraslimi imajo nosečnice povečano tveganje za hujše zaplete in sprejem v bolnišnico zaradi gripe. Gripa med nosečnostjo lahko povzroči tudi prezgodnji porod in nizko porodno težo novorojenčka. Iz cepljene nosečnice se imunost proti gripi prenese na dojenčka, ki je tako zaščiten prvih 6 mesecev svojega življenja.
tags: #dojenje #v #nosecnosti #pusenjak