Dojenje, ta naravni proces, ki povezuje mater in otroka, je v Sloveniji predmet stalnega zanimanja in raziskav. Ne gre le za preprosto hranjenje, temveč za temelj zdravja, razvoja in čustvene povezanosti. Svetovni teden dojenja, ki ga obeležujemo med 1. in 7. avgustom, služi kot pomemben opomnik na pomen omogočanja, ohranjanja in spodbujanja dojenja. Slogan "Zmanjšajmo neenakosti - podprimo dojenje!" poudarja ključno sporočilo: podpora dojenju mora biti dostopna vsem materam, ne glede na njihove okoliščine. V Sloveniji se aktivno trudimo za vzpostavitev in ohranjanje dobrih praks dojenja, varovanje pred neprimerno promocijo mlečnih nadomestkov ter spodbujanje prehranjevanja otrok s sveže pripravljeno, lokalno pridelano hrano.
Temeljna dejstva o dojenju in priporočila
Dojenje je naraven način hranjenja dojenčka, materino mleko pa dojenčku do zaključka šestih mesecev zagotavlja vse potrebno za rast in razvoj: energijo, hranila in tekočino. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v prvih šestih mesecih priporoča izključno dojenje. Izključno dojenje pomeni, da dojenček uživa samo materino mleko in nobene druge tekočine ali čvrste hrane, razen kapljic ali sirupov vitaminov, mineralov ali zdravil ali rehidracijske tekočine. Če mati iz različnih razlogov ne more ali ne želi dojiti ali pa dojenje ni mogoče zaradi razlogov pri otroku, bo pediater svetoval glede hranjenja dojenčka z industrijsko pripravljenim nadomestkom za materino mleko, ki ga poznamo pod različnimi imeni, kot so mlečna formula, mlečni pripravek ali adaptirano mleko.
WHO in UNICEF priporočata, da mati novorojenčka pristavi k dojkama v prvi uri po porodu. Nadalje, mati naj otroka izključno doji do dopolnjenega šestega meseca starosti, pri čemer naj doji na otrokovo pobudo podnevi in ponoči. V tem obdobju starši ne smejo uporabljati stekleničk, dud in cucljev. Po dopolnjenem šestem mesecu naj starši postopoma uvajajo hranilno primerno in varno mešano hrano, ob tej dopolnilni prehrani pa naj mati nadaljuje z dojenjem. Obdobje dojenja naj traja, dokler to ustreza obema - materi in otroku, do dveh let ali dlje.
Praktične vidiki in podpora doječim materam v Sloveniji
V Sloveniji se trudimo za dobre prakse dojenja, kar pomeni varovanje pred promocijo mlečnih nadomestkov ter spodbujanje prehranjevanja otrok s sveže pripravljeno, lokalno pridelano hrano. Te prakse prinašajo prednosti za zdravje otrok, družin in planeta. Dojenje pogosto velja za samoumevno žensko dejavnost, kar pa lahko povzroči pritisk na matere, da dojijo ne glede na okoliščine. Mnoge ženske se soočajo s številnimi ovirami, kot so pomanjkanje informacij, delovne in študijske obveznosti ter pomanjkanje podpore, ki otežujejo ali celo preprečujejo dojenje. Zato je ključnega pomena, da te ovire prepoznamo in naslovimo.
Prakse obporodne oskrbe in podpora v prvih dneh po porodu so bistvene za uspešno vzpostavitev dojenja. Pomembno je, da se obporodne prakse uskladijo s sodobnimi smernicami, ki podpirajo fiziološke procese poroda in poporodnega obdobja. To vključuje skrbno rabo sproženja in pospeševanja poroda z zdravili, zmanjševanje pretirane rabe prerezov presredka, omogočanje pokončnih položajev med porodom, pitje tekočin po želji porodnice ter krepitev praks neposrednega dolgotrajnega kožnega stika med materjo in otrokom po porodu, kar omogoči dober začetek dojenja že v porodni sobi.
Za dolgoročni uspeh dojenja je ključna podpora tudi po odhodu iz porodnišnice. Matere potrebujejo dostop do kakovostnih informacij in praktične pomoči, ki jim jo lahko nudijo zdravstveni strokovnjaki, kot so babice in medicinske sestre. V Sloveniji imajo nosečnice oziroma pari v pričakovanju otroka možnost, da se z dojenjem, njegovim pomenom ter pomembnejšimi vidiki vzpostavitve in ohranjanja dojenja seznanijo v programu Priprava na porod in starševstvo, ki je na voljo v zdravstvenih domovih in je za udeležence brezplačen.
Pravice zaposlenih mater in podpora delovnega okolja
Zakon o delovnih razmerjih v Sloveniji materam po vrnitvi na delovno mesto omogoča uveljavljanje pravice do enournega odmora za dojenje, če otroka še dojijo, do zaključka njegovega 18. meseca starosti. Ta pravica velja za matere, ki delajo polni delovni čas. Potrdilo, da se otrok še doji, izda izbrani otrokov pediater. Mama lahko svojega otroka podoji, če to bližina doma omogoča, ali pa si mleko v primerno urejenem prostoru iztisne in ga ustrezno shrani.
Poleg tega imajo matere možnost uveljavljati pravico do skrajšanega delovnega časa zaradi starševstva. Ta pravica velja za enega od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti oziroma najmanj dva otroka do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Po novem lahko krajši delovni čas zaradi varstva otroka koristita oba starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči plačila prispevkov za več kot 20 ur tedensko. Za podrobnosti glede uveljavitve te pravice se je treba obrniti na pristojni Center za socialno delo.
Vendar pa je kljub zakonskim določbam pomembno, da delodajalci ustvarjajo primerno podporno okolje. Doječa mama po vrnitvi na delovno mesto potrebuje dojenju naklonjeno delovno okolje. Nenazadnje je sodelovanje pri negi dojenčka in ljubeč odnos očeta otroka v veliko podporo doječi materi.
Preseganje ovir in iskanje strokovne pomoči
Kljub prizadevanjem se matere še vedno soočajo z različnimi ovirami pri dojenju. Te lahko segajo od pomanjkljivih ali napačnih informacij, znanja in spretnosti, do osebnostnih lastnosti, kot sta sramežljivost ali pomanjkanje samozavesti. Delovne in študijske obveznosti, dolžnosti skrbi za druge bližnje, časovne ovire ter pomanjkanje podpore partnerja, družine in prijateljev prav tako predstavljajo izzive. Neustrezne prakse obporodne skrbi, ki ne podpirajo fizioloških procesov ali jih motijo z nepotrebnimi ukrepi, ter kulturna pričakovanja, da naj bo dojenje "nevidna" in zasebna dejavnost, še dodatno otežujejo položaj.
Ovire nadaljevanju dojenja po vrnitvi na delovno mesto vključujejo neznanje in nerazumevanje potreb doječega para, pomanjkljive prostorske pogoje, nenaklonjeno vzdušje za usklajevanje dela in družinskega življenja ter podcenjevanje pomena dojenja. Skoraj vse te ovire je mogoče premostiti ali jih razgraditi s pravilnim pristopom in podporo.
Ob večjih težavah pri dojenju, ki jih ni mogoče preprosto razrešiti s pomočjo zdravstvenih strokovnjakov v porodnišnicah in patronažnih medicinskih sester, se lahko ženska ali njeni svojci obrnejo po nasvete k specializiranim svetovalkam in svetovalcem za dojenje. V Sloveniji delujeta dve glavni organizaciji: Mednarodno pooblaščeni svetovalci za laktacijo (IBCLC) preko Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije (www.dojenje.org) ter svetovalke za dojenje La Leche League Slovenija (www.dojenje.net). Te organizacije nudijo tako strokovno kot tudi čustveno podporo materam pri njihovih odločitvah in zagotavljajo točne informacije.
Raziskave in prihodnost dojenja v Sloveniji
Raziskave v Sloveniji, kot je npr. SI.Menu 2017/18, kažejo, da matere v povprečju svoje otroke dojijo sedem mesecev, z najdaljšim zabeleženim obdobjem dojenja šestindvajset mesecev. Čeprav se kultura dojenja v Sloveniji ni povsem izgubila in večina mater začne dojiti svoje novorojenčke, pa se pogostnost dojenja po odpustu iz porodnišnice hitro zmanjšuje. Tako je na primer dojenih le še 54,6 odstotka šestmesečnih in 22,3 odstotka dvanajstmesečnih otrok.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) se aktivno zavzema za ozaveščanje o pomenu dojenja in izvaja projekte, kot je bil HRAST (Spremljanje dojenja, prehrane dojenčkov in majhnih otrok ter njihovega prehranskega statusa za načrtovanje in evalvacijo ukrepov na tem področju). Namen takšnih projektov je raziskati prakse dojenja in prehranjevalne navade otrok ter na podlagi ugotovitev načrtovati in evalvirati ukrepe za izboljšanje stanja.
Znanje o laktaciji in dojenju je ključnega pomena za nosečnice, bodoče starše, starše dojenčkov, pa tudi za vse zdravstvene strokovnjake. Pomembno je tudi zavedanje širše skupnosti, saj lahko člani družine, prijatelji in znanci z ustrezno podporo pomagajo materam pri njihovih prizadevanjih za dobro dojenje. Zavedanje o vsestranskem pomenu dojenja krepi naše spoštovanje časa in naporov, ki jih terja posvečanje dojenju. Omogočanje dojenja in vsestranska podpora doječim materam je zavezujoča naloga celotne družbe, ne le zdravstvenega sistema.