V času nosečnosti in po porodu se delavke soočajo s številnimi pravnimi in praktičnimi vprašanji, ki se nanašajo na njihove pravice iz delovnega razmerja. Med najpogostejšimi dilemami so izraba letnega dopusta, prenos neizrabljenih dni v naslednje leto ter časovno usklajevanje bolniške, porodniške in dopusta. Razumevanje zakonskih določb in sodne prakse je ključno za zagotovitev pravic obeh strani - delavca in delodajalca.
Pravica do letnega dopusta po ZDR-1
Pravica do dopusta po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) pripada delavcu s sklenitvijo delovnega razmerja. Delavec, ki je zaposlen celotno koledarsko leto, ima pravico do celotnega letnega dopusta. Če ni zaposlen celotno koledarsko leto, mu pripada sorazmerni del letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu pri delodajalcu, in sicer 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (161. člen ZDR-1).
Pravica do dopusta v minimalnem obsegu je določena v 159. členu ZDR-1. Ta pravica ne more biti krajša od štiri tedne ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Poleg tega ZDR-1 v tretjem in četrtem odstavku 159. člena določa primere osebnih okoliščin, na podlagi katerih delavcu že na podlagi samega zakona pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta. Ti vključujejo status starejšega delavca po 197. členu ZDR-1, status invalida, delavca z najmanj 60-odstotno telesno okvaro, delavca, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ter delavca z otrokom do 15 let starosti. Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ima pravico do dodatnih sedmih dni letnega dopusta (194. člen ZDR-1).
Kolektivne pogodbe lahko določajo pravico do dopusta v daljšem obsegu. Za zdravnike in zobozdravnike je v skladu s Kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 91/10) in Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (36. člen) potrebno opraviti primerjavo odmere letnega dopusta, pri čemer je delodajalec dolžan upoštevati in odmeriti dopust na podlagi tiste pogodbe, ki je za zdravnika ugodnejša. Kombiniranje postavk obeh kolektivnih pogodb ni možno. Minimalno število dni letnega dopusta za zdravnike je 18 delovnih dni, ne glede na to, ali delajo polni ali krajši delovni čas. Skupno število dni letnega dopusta posameznega delavca po določilih 36. člena ne sme presegati 45 delovnih dni, oziroma 55 delovnih dni za delavce, ki delajo z viri ionizirajočega sevanja ali pod psihičnimi obremenitvami.
Delodajalec je dolžan delavce pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto najkasneje do 31. marca. Obvestilo se lahko vroči tudi po elektronski poti.
Izraba letnega dopusta in prenos v naslednje leto
V skladu s 162. členom ZDR-1 je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna. Preostanek letnega dopusta se v dogovoru z delodajalcem izrabi do 30. junija naslednjega leta.
Pomembna posledica sodne prakse in načrtovanih sprememb zakonodaje je razširitev možnosti za izrabo letnega dopusta v primerih upravičene odsotnosti. Delavec, ki zaradi različnih opravičenih odsotnosti, kot so bolezen, poškodba, porodniški dopust ali dopust za nego in varstvo otroka, ni mogel izrabiti letnega dopusta v tekočem koledarskem letu ali do 30. junija naslednjega leta, ima pravico ves letni dopust izrabiti do 31. decembra naslednjega leta. To pomeni, da zakon v navedenih primerih ureja obdobje za prenos letnega dopusta v trajanju 12 mesecev.
Pomembna sodna odločitev Vrhovnega sodišča RS z dne 25.10.2022, opr. št. VIII Ips 23/2022, je dodatno pojasnila to pravico. V konkretnem primeru je bil delavec v bolniškem staležu od 27.11.2017 do 8.1.2019. Za leto 2017 mu je ostalo 22 dni neizkoriščenega letnega dopusta. Letni dopust za leto 2017 mu je v skladu z ZDR-1 propadel z 31.12.2018, zahtevo za izplačilo denarnega nadomestila za neizkoriščeni letni dopust pa je delodajalec zavrnil. Delavec je v sodnem postopku zahteval plačilo odškodnine, ker mu delodajalec ni omogočil izrabe letnega dopusta. Vrhovno sodišče je odločilo, da je delodajalec ravnal protipravno, ker delavcu po zaključku bolniškega staleža z 8.1.2019 ni priznal pravice do plačanega letnega dopusta iz leta 2017.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v skladu s sodbo Vrhovnega sodišča, načrtuje spremembo 4. odstavka 162. člena ZDR-1. Nova ureditev bo delavcu v navedenih primerih omogočala, da ves letni dopust izrabi do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta. To obdobje se tako podaljša na 15 mesecev.
Predsednica republike za petek sklicala ustanovno sejo Državnega zbora
Izraba letnega dopusta med bolniško ali pred porodniško
Vprašanje koriščenja dopusta med bolniško ali pred nastopom porodniške je pogosto. Če je delavka na bolniškem staležu zaradi rizične nosečnosti, je zdravnica ne sme dati iz njega. To lahko pomeni, da ne bo mogla izkoristiti letnega dopusta pred porodniško, temveč bo morala porodniški dopust nastopiti prej. Vendar pa zakon ne prepoveduje koriščenja dopusta med bolniško ali pred njenim zaključkom. Če je delavka na bolniški zaradi česarkoli drugega kot rizične nosečnosti, lahko porabi ves dopust pred nastopom porodniške. V primeru rizične nosečnosti pa je mogoče bolniško prekinitev urediti s predlogom osebnega zdravnika na komisijo za predčasno prekinitev bolniške zaradi koriščenja dopusta. Pri tem je pomembno, da se delavec posvetuje z zdravnikom in delodajalcem ter upošteva morebitna tveganja. Bolniška se ne prekinja samodejno zaradi dopusta. Če delavka želi koristiti dopust med bolniško ali pred nastopom porodniške, mora to urediti z delodajalcem in morebiti s komisijo ZZZS, ki lahko izda novo odločbo o prekinitvi bolniške, kar omogoča nastop dopusta.
Pravica do regresa za letni dopust
Pravica do regresa za letni dopust je vezana na pravico delavca do letnega dopusta in na veljavno pogodbo o zaposlitvi. Regres tako pripada vsem zaposlenim, ne glede na to, ali so začasno odsotni z dela zaradi bolezni, poškodbe ali zaradi varstva in vzgoje otroka. Pogoj je le veljavno sklenjeno delovno razmerje v posameznem koledarskem letu. Delodajalci morajo izplačati regres za letni dopust do 1. julija tekočega leta. Delavcem, ki so zaposleni celo leto, pripada regres za celo leto, ne glede na to, ali dejansko delajo ali pa so upravičeno odsotni z dela. Delavec, ki je bil na bolniški ali porodniški, ima tako pravico do regresa, kot da bi delal.
Porodniški dopust (Materinski dopust)
Porodniški dopust, sedaj imenovan materinski dopust, je dopust, namenjen pripravi na porod ter negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Porodniški dopust traja 105 dni. Upravičenci do porodniškega dopusta morajo biti zavarovani za starševsko varstvo. Mati mora nastopiti porodniški dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda. Če mati ne nastopi s porodniškim dopustom 28 dni pred datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če mati na dan poroda še ni nastopila s porodniškim dopustom.
Postopek pred pričetkom porodniškega dopusta:
- Potrdilo o predvidenem datumu poroda: Ginekolog izda potrdilo v zadnjem trimesečju nosečnosti.
- Obisk Centra za socialno delo (CSD): Največ 60 (in najmanj 28) dni pred predvidenim datumom poroda se morate oglasiti na pristojnem CSD. Tam boste prejeli obrazce za uveljavljanje pravice do porodniškega dopusta in seznanjeni boste z nadaljnjimi postopki ter pravicami v zvezi z zavarovanjem za starševsko varstvo.
- Obvestilo delodajalcu: Najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom porodniškega dopusta morate o nastopu obvestiti delodajalca. Če sklepate delovno razmerje 58 dni ali manj pred predvidenim datumom poroda, morate delodajalca obvestiti o nastopu porodniškega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja.
Vse potrebne obrazce lahko najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Oče ali druga oseba lahko uveljavljajo pravico do porodniškega dopusta, če otrokova mati umre, otroka zapusti ali če je po mnenju zdravnika trajno oziroma začasno nesposobna za delo.
Starševski dopust
Starševski dopust je namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka neposredno po poteku porodniškega dopusta. Starševski dopust lahko koristi eden od staršev otroka, oba starša, pod določenimi pogoji pa tudi druga oseba oziroma eden od starih staršev otroka. Starševski dopust za vsakega starša traja 130 dni. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, pri čemer je 30 dni neprenosljivih, razen izjem. Oče lahko prenese na mater celoten starševski dopust (130 dni). Starševski dopust eden od staršev izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Starša morata skleniti pisni dogovor, v katerem natančno določita obdobje in način izrabe dopusta, ki ga predložita centru za socialno delo in s katerim seznanita delodajalca.
Posebne okoliščine in pravice
Zakon o delovnih razmerjih določa pravico do plačane odsotnosti z dela tudi v primeru osebnih okoliščin, med katere spada tudi poroka. Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela najmanj en dan in največ sedem dni, odvisno od internih aktov delodajalca. To pravico lahko uveljavlja tudi med bolniško, če je le-ta dovoljena za takšne primere.
V primeru nejasnosti ali spora z delodajalcem je priporočljivo poiskati strokovni pravni nasvet. Navedene informacije ne predstavljajo ali nadomeščajo konkretnega pravnega nasveta in so zgolj informativni pripomoček.
tags: #dopust #in #porodniska #kolektivni #pogodbi #za