V Sloveniji se je v zadnjih letih okrepil javni diskurz o pravici do splava, ki je postal predmet intenzivnih pravnih in družbenih razprav. V ospredje je stopil primer duhovnika in univerzitetnega profesorja dr. Tadeja Strehovca, ki se je znašel pred sodiščem zaradi domnevnega spodbujanja sovraštva in nestrpnosti. Obtožni predlog zoper njega temelji na objavi članka z naslovom "Seznam članov abortivnega lobija proti pravici do življenja, ki spodbuja usmrtitve nerojenih punčk in fantkov!" na spletni strani 24kul.si. Članek, ki je bil objavljen 16. februarja 2016, navaja 264 oseb in 13 organizacij, ki so podpisali pobudo za zaščito ustavnih pravic žensk, vendar jih je avtor članka ozmerjal kot "člane slovenskega abortivnega lobija, ki je odgovoren za splav 350.000 žensk".
Spletna stran 24kul.si: Medij ali platforma?
Ključno vprašanje v sodnem postopku je narava spletne strani 24kul.si. Tadej Strehovec, ki je direktor Zavoda za družino in kulturo življenja, katerega predstavitvena stran je 24kul.si, trdi, da spletna stran ni medij. Po njegovih besedah gre za platformo, kjer lahko različne nevladne organizacije, med katerimi so tudi Civilna iniciativa za družino in pravice otrok ter Gibanje za otroke in družine, avtonomno objavljajo svoja sporočila. Strehovec poudarja, da spletna stran nima urednika, uredniškega odbora ali zaposlenih novinarjev, kar bi jo izločilo iz definicije medija po zakonu. Zato naj bi bila trditev tožilstva, da je bil on urednik, napačna.
Strehovec je na sodišču pojasnil, da članka pred objavo ni videl, saj lahko člani zavoda preko gesla samostojno objavljajo svoje prispevke. Zavod KUL.SI, ki ga vodi duhovnik Katoliške cerkve, deluje neprofitno in ne prejema javnega financiranja. Ustanovljen je bil leta 2009 z namenom spodbujanja ustavno zagotovljenih vrednot, kot so človeško življenje, človekove pravice, družina, solidarnost, demokracija, verska svoboda in aktivno državljanstvo. Glavni namen spletne strani je seznanjanje članov in simpatizerjev z delovanjem zavoda ter z vrednotami in dogodki, ki se dotikajo družine, kulture življenja ter pravic nerojenih otrok do življenja in verske svobode, ki so v osrednjih slovenskih javnostih pogosto prezrti.
Svoboda izražanja in pravica do življenja: Dva pola iste debate
Strehovec se brani, da objava članka sodi v okvir ustavno zagotovljene svobode izražanja, veroizpovedi in vesti ter da je bil to najboljši način zavzemanja za ustavne pravice državljanov, ki so molili za nerojene otroke pred Ginekološko kliniko. Po njegovem mnenju je objava služila kot odziv na pritiske in pozive k prepovedi verske dejavnosti katoličanov in zavzemanja za pravice nerojenih. Spomnil je na primer, ko je bila maja 2014 v ljubljanskem Kliničnem centru prepovedana sv. maša za nerojene otroke, kar je po njegovem mnenju neposredna kršitev ustave in človekovih pravic, saj se je to zgodilo celo v prejšnjem totalitarnem sistemu. Podobno se je zgodilo, ko so bili člani Zavoda Živim! ob projekciji filma na temo nerojenega življenja javno napadeni in deležni nestrpnega in kristjanofobičnega poziva mestne občine k prepovedi projekcije. Tudi medijski linč gospe Angelce Likovič zaradi odločnega nasprotovanja nasilju nad nerojenimi otroki v oddaji Tarča na nacionalni televiziji je bil omenjen v tem kontekstu.
Strehovec poudarja, da je bil članek objavljen kot odziv na peticijo "Javna pobuda: Zaščitimo ustavne pravice žensk", ki jo je revija Mladina objavila 16. februarja 2016. V tej peticiji so podpisniki javno odrekali pravico do svobode izražanja, zbiranja in verske svobode skupini državljanov, ki so molili pred Ginekološko kliniko. Podpisniki so krivično obtoževali molitveno skupino državljanov, da izrablja verska čustva in izvaja politični pritisk. Članek na 24kul.si naj bi komentiral to peticijo in jo uvrstil v okvir t. i. abortivnega lobija, ki javno nasprotuje skupini državljanov, ki so izvajali pravico do svobode izražanja in verske svobode. Namen članka je bil podpora zavodu Božji otroci, ki je uresničeval ustavno zagotovljeno pravico do svobode vesti in verske svobode.
Strehovec trdi, da članek ne predstavlja kaznivega dejanja spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, usmerjenega zoper varovano skupino, temveč zgolj politično, etično in na dovoljen način kritizira javno izraženo in politično prepričanje podpornikov javne pobude. Ti naj bi predstavljali močan in vpliven politični lobi, ki svoja prepričanja zastopa agresivno in ima podporo države. Ponovno navajanje podpisnikov, ki so se že sami razkrili v javno objavljeni pobudi, in njihova kritična ocena je sestavni del pravice do svobode izražanja, ki jo ščiti 39. člen Ustave RS in 10. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Katoliška doktrina in pravni vidiki spora
Strehovec izpostavlja katoliško doktrino, po kateri je splav umor. Kot duhovnik in direktor Zavoda za družino in kulturo življenja ima dolžnost, da v okviru svobode veroizpovedi in vesti razume splav kot "umor" nerojenega otroka in na to opozarja v javnosti. To pravico zagotavlja tudi meddržavni sporazum med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo. Po njegovem mnenju uporaba izraza "slovenski abortivni lobi" ni žaljiva, saj je to v tujini uveljavljen izraz v znanstvenem in medijskem prostoru.
Ustavni pravnik dr. Boštjan M. Zupančič je v svojem pravnem memorandumu zapisal, da gre za "montiran sodni proces", ki temelji na "krivičnem obtožnem predlogu" brez materialnih dokazov. Po njegovem mnenju tožilstvo s tem procesom želi "sprožiti proces utišanja vseh, ki se ne strinjamo z usmrtitvijo nerojenih otrok". Zupančič meni, da obtožni predlog krši Navodilo Vrhovnega državnega tožilstva št. Ktr2/13-13-GHJ-T/vg z dne 27. 02. 2013 in je z njim v opreki.
Katoliška doktrina splav obravnava kot moralno zlo. Papež Pij XI. je v okrožnici Casti connubii (1930) potrdil svetost embrionalnega življenja in obsodil uničenje nedolžnega nerojenega življenja. II. vatikanski koncil je v pastoralni konstituciji Gaudium et spes (GS 51) splav označil za "gnusna zločina". Kongregacija za nauk vere je v dokumentih De abortu procurato (1974) in Donum Vitae (1987) ter papež Janez Pavel II. v Evangelium vitae poudaril, da je človeško življenje od trenutka spočetja treba brezpogojno spoštovati in ščititi. Katekizem Katoliške cerkve (KKC 2272) splav opredeljuje kot premišljen uboj nedolžnega človeka, KKC 2274 pa pravi, da je treba zarodek vse od spočetja obravnavati kot osebo.
Podpora in kritike
Pred sodno obravnavo se je v podporo Strehovcu zbralo med 300 in 400 ljudi, ki so nosili transparente z napisi "Tudi jaz sem Tadej", "Svoboda govora!" in "Za pravično sodstvo". David Tasić je na shodu dejal, da tožilstvo pripravlja proces, ki "diši po verbalnem deliktu" in je izraz potrebe dela leve politike po izločitvi in utišanju katoliških intelektualcev. Upokojeni nadškof Anton Stres je poudaril, da so zakonske osnove za obtožnico "nične" in da gre za poskus zastraševanja članov Katoliške cerkve.
Smernice SZO za oskrbo pri splavu: Priporočila za zakonodajo in politiko – regulacija splava
Medtem ko podporniki Strehovca poudarjajo njegovo pravico do svobode izražanja in obrambo pravice do življenja, tožilstvo meni, da je objava članka razžalila omenjene osebe in jim povzročila občutke zgroženosti, šoka, strahu in jeze, ter da je šlo za poseg v njihovo osebno integriteto in diskreditacijo v javnosti.
Primer Tadeja Strehovca osvetljuje kompleksnost družbenega dialoga o splavu v Sloveniji, kjer se prepletajo vprašanja pravice do življenja, svobode izražanja, verske svobode in pravne interpretacije sovražnega govora. Sodišče bo moralo tehtno presoditi, ali je bila objava na spletni strani 24kul.si zgolj kritika političnega prepričanja ali pa je presegla meje dovoljenega in s tem kršila zakonodajo.
Mednarodni kontekst in podobni primeri
Primer Strehovca ni osamljen. V Braziliji je bil duhovnik Luiz Carlos Lodi da Cruz obsojen na plačilo kazni, ker je s sodno odredbo preprečil splav otroka z razvojnimi nepravilnostmi, s čimer naj bi staršema povzročil nematerialno škodo. V ZDA je bil duhovnik Steven Tiscione, član organizacije Red Rose Rescue, obsojen na šestmesečno zaporno kazen zaradi kršitve FACE Acta, ko naj bi s svojo aktivistično akcijo preprečeval dostop do klinike za splav. Te primeri kažejo na globalno napetost med aktivizmom proti splavu in pravnimi okviri, ki urejajo dostop do splava ter svobodo izražanja.
Primer hrvaške pevke Severine, ki je javno podprla peticijo za pravico do splava in se soočila z ostro kritiko hrvaškega duhovnika, ki je izpostavil njen intimni škandal z jahte, dodatno ponazarja, kako čustveno nabita je debata o splavu in kako hitro lahko osebni napadi zamenjajo argumentirano razpravo. Njen odziv, ki je bil izjemno oster in je vključeval tudi komentarje o spolnosti in veri, je sprožil nadaljnjo polemiko. V njeno obrambo sta stopili Nika Kovač iz Inštituta 8. marec in Jelena Rozga, kar kaže na širšo podporo njenemu stališču, kljub kritikam.
V kontekstu teh primerov je pomembno poudariti, da pravna presoja v primeru dr. Strehovca ne bo imela le lokalnega, temveč tudi širši pomen za razumevanje mej svobode govora in pravice do ugovora v Sloveniji in morda tudi širše v regiji.