Vstopili smo v dom družine Prevolnik v Celju, kjer nas je pričakal prizor, ki ga ne doživiš vsak dan: dva živahna sedemletnika, Maks in Miha, sta se pomešala med igro na vrtu. Njihova energija in nasmejanost sta pričali o srečnem otroštvu, a za starše, Nadjo in Andreja, je pot do tega trenutka bila tlakovana z nešteto skrbmi, strahom in neizmerno hvaležnostjo. Njihova zgodba je zgodba o dvojnem prezgodnjem porodu, o napredku medicine, ki je rešil življenja, in o pomembnosti podpore, ki jo potrebujejo starši v najtežjih trenutkih.
Novica o dvojčkih in prve skrbi
Pisalo se je leto 2010, ko so Nadja in Andrej izvedela, da na poti nista en, temveč kar dva otroka. “Novice so bili vsi v družini neskončno veseli,” se spominjata, “Andrej je bil vseskozi miren, saj je že od začetka zaupal, da bo vse v redu.” Bodoči mamici Nadji pa so se porajale nekatere skrbi: kakšna bo nosečnost z dvojčki, kako bo potekal porod in podobno. Ne nazadnje sta takrat stanovala v tretjem nadstropju bloka brez dvigala in tudi to je bilo eno izmed povsem praktičnih vprašanj, ki so jo sprva vznemirjala. A minevali so dnevi in tudi bodoča mamica se je sprostila.
V tistem času je naneslo, da je na neki tuji televiziji spremljala dokumentarno oddajo o kirurgu Kyprosu Nicolaidesu, ki so ga starši poimenovali ‘the miracle doctor’ (čudežni zdravnik). Omenjeni strokovnjak, specializiran za kirurgijo fetusov, je namreč nekemu ameriškemu paru z lasersko operacijo pomagal ohraniti večplodno nosečnost po odkritem sindromu TTTS - sindrom transfuzije med dvojčki. Šlo je za enojajčna dvojčka, ki sta imela skupno posteljico in ločeni amnijski vrečki. Nadja pripoveduje, da je ob gledanju oddaje pomislila: »V ZDA imajo ti otroci vsaj možnost za preživetje, pri nas pa še možnosti ni.« Seveda pa takrat bodoča mamica še slutila ni, da bo ta zdravnik samo nekaj tednov pozneje rešil tudi njena sinova.
Nosečnost ne boli: Sum na TTTS in čudežna operacija v Londonu
V 14. tednu nosečnosti so Nadjo začele pestiti bolečine, nosečniški trebuh je v kratkem času izjemno zrasel, vse jo je tiščalo. Obiskala je svojega ginekologa v Celju, ki jo je zaradi suma na TTTS napotil na pregled v ljubljansko porodnišnico. Tam so ta redek sindrom potrdili: »Najprej so nama povedali, da sta na voljo dve metodi zdravljenja, vendar je možnost za preživetje otrok le petodstotna. “Bila sva obupana,” se spominja Andrej. Na zdravniškem konziliju je po spletu srečnih naključij ginekologinja in porodničarka doc. dr. Nataša Tul Mandić predstavila lasersko operacijo, ki jo je spoznala na izobraževanju v King’s College London, in zakoncema predlagala takojšnje zdravljenje pri utemeljitelju te tehnike, prof. dr. Kyprosu Nicolaidesu.
“Časa za razmislek ni bilo veliko. Bil je ponedeljek in povedali so nama, da moram na operacijo do četrtka, saj petka najina fanta morda ne bosta dočakala. Londonski kliniki so napovedali moj prihod, nama v roko potisnili naslov in z možem sva že naslednje jutro letela v London.” Tri ure priprav in dobra ura endoskopske operacije, ki sta jo Andrej in Nadja v sproščenem vzdušju spremljala prek zaslona, je na srečo uspela: “Napovedali so, da je 30 odstotkov možnosti, da preživita oba, 30 odstotkov, da noben, in prav toliko, da preživi le eden od njiju.”
Prezgodnji porod: Dva meseca trepetanja in neprecenljiva pomoč
V naslednjih tednih je nosečnost potekala povsem brez zapletov, Nadja se je počutila odlično. Dečka naj bi se rodila 15. septembra, a Nadji je 13 tednov pred rokom začela odtekati plodovnica, zato je morala ostati v ljubljanski porodnišnici, kjer sta se v 27. tednu rodila Maks in Miha. »Otroka sta bila za to starost kar precej velika, prvi je tehtal 1,2 kilograma, drugi pa 1,05 kilograma. Fizično sta bila bolj ali manj zdrava. Maks je bil prvi in bolj stabilen, Miha je imel več težav, sumili so na možnosti različnih zdravstvenih zapletov, a se na srečo nič od tega ni zgodilo,” pripoveduje Prevolnikova.
Na srečo se je vse izteklo zelo dobro, toda dva meseca trepetanja, upanja in čakanja sta dolgo obdobje, ki ju Prevolnikova ne bosta nikoli pozabila. »Najhujše je bilo, ko so nama povedali, da je prvih 72 ur po porodu za otroka najbolj tveganih. Nisva vedela, ali se lahko rojstva sploh veseliva, ali naj domačim sporočiva, da imava dva zlata fanta, saj ni bilo jasno, kaj bodo prinesle naslednje ure. To čakanje je bilo res zelo zelo težko.«
Prezgodnji porod - Kaj morate vedeti o prezgodaj rojenih dojenčkih in hospitalizaciji na oddelku za intenzivno nego novorojenčkov
Osebje, tako na oddelku za rizične nosečnosti kot na enoti za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov, lahko samo pohvalijo. Problem, ki so ga zaznavali tudi zaposleni, pa je, da za te starše, predvsem mamice, ni bilo psihologa, pa bi ga potrebovali. Za vso porodnišnico je bila le ena in mislijo, da je še vedno ena sama psihologinja. »Vsako jutro, ko sem prihajala v EINT, me je bilo groza, ali sta otroka preživela noč ali ne. Mamice prezgodaj rojenih otrok so v veliko stisko spravljale tudi skupne sobe z otročnicami, ki so imele ob sebi zdrave otroke in so lahko skupaj z njimi po treh dneh odhajale domov, same pa niso vedele, kaj bodo naslednje ure prinesle njihovim.«
Nadja, sicer specialna pedagoginja in defektologinja, ki otroke z zdravstvenimi težavami in razvojnimi primanjkljaji tudi zaradi prezgodnjega poroda srečuje pri svojem delu vsak dan, dodaja še: »Hvaležna sva za vse, kar je osebje storilo za najina otroka. Hvaležna sva tudi vsem dobrim ljudem, ki donirajo sredstva v akcijah za opremo za prezgodaj rojene otroke, čeprav bi morala za to resnično poskrbeti država. Mislim, poglejte ju, mi teh naših krasnih fantov ne bi imeli, če ne bi bilo dobrih ljudi in podjetij, ki donirajo sredstva za inkubatorje. A to se v neki razviti državi ne bi smelo dogajati. Ob tem, da je naš neonatološki oddelek eden najboljših v evropskem merilu! Top strokovnjaki, ki znajo delati, delajo pa v slabih pogojih.«
“Treba je držati skupaj!”
Prezgodnji porod, to je vsak porod, ki se začne pred 37. tednom nosečnosti, lahko otroku pusti resne posledice, saj imajo prezgodaj rojeni otroci povečano tveganje za slabši razvoj osrednjega živčevja, srčno-žilnega in dihalnega sistema. Verjetnost, da novorojenček preživi, je ob rojstvu v 23. tednu manj kot 20-odstotna, v 26. tednu več kot 85-odstotna, v 30. tednu pa več kot 95-odstotna. Najmanjši nedonošenčki morajo zaradi zdravljenja včasih na oddelku za intenzivno zdravljenje ostati tudi več kot pol leta.
A ne le za mamice, tudi za očete: »Mislim, da te takrat pokonci drži adrenalin, saj vidiš, kako se otroci borijo, in vidiš napredek. Takrat sem bil v službi v Mariboru in sem se v ljubljansko porodnišnico k ženi in sinovoma vozil štirikrat na teden. Mislim, da mora biti moški v oporo predvsem ženski, ki ji je bistveno težje, saj je stalno z otrokom, v strahu, ali bo preživel do naslednjega dne ali ne. Sam sem bil vendarle v službi in sem vsaj takrat lahko preusmeril misli, da ni bilo tako težko. Seveda so bili tudi težki trenutki, ampak smo jih nekako prebrodili,” razmišlja Maksov in Mihov oče Andrej.
Nadja pa: »Komunikacija je v takih trenutkih zelo pomembna. Treba je držati skupaj in se pogovarjati. In nikogar ne obsojati, ker vsak drugače čuti.« Prevolnikova sta srečna in hvaležna, da se je po resnih zapletih v nosečnosti in prezgodnjem porodu vse izteklo, kot se je, saj sta Maks in Miha danes povsem običajna, zdrava sedemletnika.
Nedonošenčki: Statistika in realnost
V svetovnem merilu je vsak deseti otrok rojen prezgodaj, kar samo v Evropi pomeni pol milijona nedonošenčkov vsako leto. V Sloveniji se lahko pohvalimo z nižjo stopnjo prezgodnjega poroda, le okoli 7 odstotkov, vendar je to še vedno 1.400 nedonošenčkov na leto. Njihovo število kljub napredku medicine - ali pa prav zaradi njega - narašča; tudi zato, ker strokovnjaki v večini primerov še vedno ne poznajo razloga za prezgodnji začetek poroda in ga tako ne morejo preprečiti.
Prezgodaj rojeni otroci vsaj nekaj dni ali tednov, nekateri pa celo mesecev, potrebujejo podporo aparatov in za posebno nego visoko specializiranega medicinskega osebja. Številni, ki so rojeni le nekaj tednov prezgodaj, potrebujejo po rojstvu predvsem dodatno toploto in potrpežljivost pri hranjenju. V Sloveniji se je najbolj zgodaj rodil in preživel novorojenček, rojen v 22. tednu. Povprečna teža pri rojstvu v 28. tednu je 1.000 g, v 32. tednu pa že okoli 1.700 g. Nedonošenčki se od donošenih novorojenčkov razlikujejo ne le po teži, velikosti in videzu, ampak predvsem po sposobnosti za življenje - bolj ko so rojeni prezgodaj, bolj so nezreli vsi njihovi organi.
Prezgodnji porod je porod med 22 0/7 in 36 6/7 tedni nosečnosti. Pojavnost prezgodnjega poroda v Sloveniji je okoli sedemodstotna. Ukrepi ob grozečem prezgodnjem porodu vključujejo hospitalizacijo, transport “in utero”, ultrazvočno oceno materničnega vratu, velikosti ploda in količine plodovnice, določitev položaja posteljice, vstave in lege ploda. Ob vaginalnem pregledu odvzamemo bris nožnice na patogene bakterije. Naročimo laboratorijske izvide glede na klinično sliko. Ob velikem tveganju za prezgodnji porod v naslednjih sedmih dneh pred 34. tednom nosečnosti apliciramo glukokortikoide za dozorevanje plodovih pljuč. Pri porodu pred 32. tednom nosečnosti uporabimo magnezijev sulfat v infuziji za preprečevanje cerebralne paralize. Pri prezgodnjem predčasnem razpoku plodovih ovojev pred 34. tednom nosečnosti uvedemo antibiotično zaščito. Pri spontanem prezgodnjem porodu pred 37. tednom nosečnosti prav tako uvedemo antibiotično zaščito za preprečevanje zgodnje neonatalne sepse, povzročene s streptokokom skupine B.
Vprašanja in pomisleki: Kaj prinaša prihodnost?
V forumih in pogovorih se pogosto pojavljajo vprašanja o tveganjih in možnostih glede prezgodnjega poroda. Nosečnice se sprašujejo o vplivu preteklih posegov, kot je odstranitev pregrade maternice ali LLETZ poseg, na prihodnje nosečnosti. Prav tako jih skrbi dolžina materničnega vratu in ali je merjenje le-tega rutinsko ali na zahtevo.
V strokovnih krogih se poudarja, da je prezgodnji porod pred 32. ali 34. tednom nosečnosti tisti, ki strokovnjake najbolj skrbi. Porod med 34. in 37. tednom je sicer še vedno prezgoden, vendar le redki otroci zaradi njega nosijo posledice. Pomembno je, da se ob sumu na prezgodnji porod nosečnica takoj posvetuje z zdravnikom.
Prezgodnji porod je kompleksna problematika, ki zahteva celostno obravnavo. V primeru ponovnega prezgodnjega poroda je ključnega pomena skrbna predporodna oskrba, svetovanje in spremljanje. Zgodovina prezgodnjega poroda namreč poveča tveganje za ponovitev te izkušnje. Čeprav ne moremo vedno napovedati prihodnosti, lahko z ustrezno medicinsko podporo in zavedanjem potencialnih tveganj povečamo možnosti za uspešen izid nosečnosti.
Zgodba Maksa in Mihe ter njunih staršev je dokaz, da je kljub izzivom, s katerimi se soočajo starši prezgodaj rojenih otrok, s sodobno medicino in neprecenljivo podporo mogoče doseči srečen konec. Njihova izkušnja poudarja pomen ozaveščanja o prezgodnjem porodu, nujnost psihološke podpore za starše in potrebo po boljših pogojih za delo zdravstvenega osebja v neonatologiji.
tags: #dva #mesca #prezgodnji #porod