Rojstvo novega družinskega člana predstavlja izjemno radosten dogodek, ki pa s seboj prinaša tudi določene finančne izzive, predvsem v obliki potrebe po nakupu osnovne opreme za novorojenčka. Da bi novopečenim staršem olajšala ta prva obdobja in jim zagotovila dostojne pogoje za oskrbo otroka, država in posamezne občine nudijo različne oblike enkratne denarne pomoči. Ti ukrepi so namenjeni blaženju začetnih stroškov in spodbujanju rodnosti, hkrati pa predstavljajo pomemben del širšega sistema socialne varnosti in podpore družinam.
Državna pomoč ob rojstvu otroka
Država zagotavlja enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka, ki je namenjena nakupu osnovne opreme za novorojenčka. Ta pomoč je bila v letu 2024 določena v višini 421,97 evrov. Vloga za uveljavitev te pravice je dostopna preko spletnih strani pristojnih institucij, kar omogoča enostaven dostop do obrazca za oddajo.
Dodatno, skladno z Zakonom o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (PKP 7), je bil uveden enkratni solidarnostni dodatek za novorojence. Ta dodatek je bil namenjen blaženju ekonomskih posledic epidemije, ki so močno prizadele številne družine, pogosto z izgubo dohodka ali zmanjšanjem prihodkov. Upravičenec do tega dodatka v višini 500 evrov je eden od staršev ali posvojitelj otroka, ki ima ob rojstvu otroka stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Ključni pogoj je, da je bil otrok rojen v obdobju od 1. januarja 2020 do eno leto po koncu epidemije. Za otroke, rojene pred uveljavitvijo omenjenega zakona, je bil izplačan najkasneje do 31. marca 2021.
V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok hkrati, je bil solidarnostni dodatek ustrezno preračunan. Enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka v primeru dvojčkov, ki jo prejme eden od staršev, je znašala 1000 evrov. Pomembno je poudariti, da ta enkratna denarna pomoč, tako državna kot občinska, ni obdavčena in od nje ni potrebno plačati dohodnine, kar pomeni, da celoten znesek ostane družini na razpolago za namen oskrbe otroka.
Izplačilo te dodatne pomoči je bilo izvedeno po uradni dolžnosti za vse upravičence do "redne" pomoči ob rojstvu otroka, ki so izpolnjevali pogoje. Za otroke, rojene do sprejetja zakona, je bilo izplačilo izvedeno do 31. marca 2021. Za otroke, ki so se rodili po uveljavitvi zakona, pa je bil znesek izplačan v treh mesecih po rojstvu otroka. Ta ukrep je bil sprejet kot odziv na izredne razmere, ki jih je prinesla epidemija, in je bil del širšega paketa ukrepov za podporo prebivalstvu.
Občinske pomoči ob rojstvu otroka
Poleg državnih ukrepov, vsaka občina v Sloveniji določa svoja pravila glede dodeljevanja občinske pomoči ob rojstvu otroka. Te pomoči se lahko med občinami bistveno razlikujejo, nekatere so bolj radodarne, druge manj, odvisno od finančnih zmožnosti in prioritet lokalne skupnosti. Namen teh pomoči je dodatno podpreti družine na lokalni ravni in spodbuditi ostanek prebivalstva v občini.
Mestna občina Ljubljana (MOL)
V Mestni občini Ljubljana je občinska pomoč ob rojstvu otroka namenjena predvsem ogroženim družinam, ki ne presegajo 130 % osnovnega zneska minimalnega dohodka. Ta pristop poudarja socialni vidik pomoči in usmerja sredstva tja, kjer so najbolj potrebna.
Mestna občina Slovenj Gradec
Mestna občina Slovenj Gradec je zgled radodarne občinske politike, saj vsem svojim občankam in občanom, ki imajo ob rojstvu otroka skupaj z otrokom prijavljeno stalno bivališče na območju občine, podarja enkratno denarno pomoč v višini 200 EUR. Pravico do te pomoči ima eden od staršev ali skrbnik oz. druga oseba, ki skrbi za otroka in ima ob rojstvu otroka skupaj z otrokom prijavljeno stalno bivališče na območju Mestne občine Slovenj Gradec. Ta pomoč je dodeljena na podlagi Pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojence v Mestni občini Slovenj Gradec. Kot že omenjeno, ta občinska finančna pomoč družini ni obdavčena.
Občina Škofljica
Občina Škofljica prav tako izraža veselje ob rojstvu novih občank in občanov ter staršem novorojenčkov namenja enkratno denarno pomoč. V letu 2024 je uprava Občine Škofljica obravnavala 77 vlog za enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka, pri čemer sta bili dve vlogi preneseni iz prejšnjega leta. Od teh vlog je bilo 67 rešenih pozitivno, medtem ko je bilo 8 vlog zavrnjenih, ker vlagatelji niso izpolnjevali pogojev, določenih v Pravilniku o enkratnem prispevku za novorojence v Občini Škofljica. To kaže na pomembnost natančnega poznavanja pogojev za pridobitev pomoči.
Mestna občina Maribor
Mestna občina Maribor na podlagi Odloka o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka v Mestni občini Maribor vsakemu prvorojenemu otroku, ki ima stalno prebivališče v Mestni občini Maribor, dodeli enkratno denarno pomoč v višini 250,00 EUR. Ta ukrep posebej nagovarja prvorojence, kar lahko služi kot dodatna spodbuda za mlade družine.
Burno soočenje na N1: Matjaž Han, Jernej Vrtovec, Luka Mesec in Anže Logar
Širši kontekst podpore družinam v Sloveniji
Enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka je le eden od ukrepov, ki jih država in občine izvajajo za podporo družinam. Širši spekter ukrepov vključuje tudi materinski, očetovski in starševski dopust ter pripadajoča nadomestila, ki omogočajo staršem, da se v prvih mesecih in letih otrokovega življenja posvetijo negi in varstvu.
- Materinski dopust: Traja 105 dni, od tega je 15 dni obveznih, namenjen pa je materi v obliki polne odsotnosti z dela.
- Očetovski dopust: Traja 15 koledarskih dni in ga oče običajno izkoristi do tretjega meseca starosti otroka. Do njega so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka. V primeru rojstva več otrok hkrati, se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni.
- Starševski dopust: Namenjen je obema staršema in traja 160 dni za vsakega od staršev (skupaj 320 dni), v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. 60 dni je za vsakega od staršev neprenosljivih, medtem ko se preostalih 100 dni lahko med staršema prenaša. Tudi v primeru dvojčkov ali več otrok, nedonošenčkov ali otrok, ki potrebujejo posebno nego, se starševski dopust podaljša.
Nadomestila za te dopuste (materinsko, očetovsko, starševsko) znašajo 100 % osnove. Medtem ko je materinsko nadomestilo navzgor neomejeno, sta očetovsko in starševsko nadomestilo omejena na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji. Osnova za izračun nadomestil je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za dopust. Med trajanjem dopusta so upravičenci vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Pomembno je tudi, da morata imeti mati (ali oče, če koristi dodatek) in otrok stalno ali začasno prebivališče ter dejansko bivati v Republiki Sloveniji. Pravica do starševskega nadomestila v osnovi traja 365 dni od rojstva otroka.
Poleg navedenega, zakon omogoča tudi pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva, ki jo ima eden od staršev ali drug skrbnik, ki neguje in varuje otroka. Ta pravica traja do tretjega leta starosti otroka, če neguje enega otroka, oziroma do osmega leta starosti najmlajšega otroka, če neguje najmanj dva otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Oba starša lahko hkrati izkoriščata pravico do krajšega delovnega časa, vendar skupna izraba ne sme presegati 20 ur tedensko. Posebna pravica do zapustitve trga dela zaradi varstva in nege štirih ali več otrok (mlajših od 18 let) obstaja do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Posebni socialnovarstveni programi
Nekatere občine izvajajo tudi posebne socialnovarstvene programe, kot je na primer v Mestni občini Maribor program "Prehrana dojenčkov iz socialno ogroženih družin". Ta program opredeljuje pogoje in postopke za predpisovanje ter povračilo stroškov mlečnih preparatov za dojenčke in male otroke. Starši ali skrbniki lahko pravico uveljavljajo pri izbranem pediatru v posvetovalnici do šestega meseca starosti otroka, za največ 3.600 g mlečnega preparata na mesec, v kolikor je dohodek na družinskega člana nižji ali enak določenemu dohodkovnemu razredu.
Vsa ta ukrepi, od enkratnih denarnih pomoči do dolgotrajnih dopustov in posebnih socialnovarstvenih programov, predstavljajo pomemben del državne in lokalne politike, ki si prizadeva ustvariti ustrezne pogoje za družine, zagotoviti visoko raven kakovosti življenja in varovati vse družinske člane, še posebej otroke.