Nosečnost je edinstveno obdobje v življenju ženske, ki prinaša številne telesne in čustvene spremembe. Poleg radostnega pričakovanja in veselja se lahko pojavijo tudi skrb, tesnoba in druga neprijetna čustva. Vse več raziskav pa potrjuje, da lahko stres, ki ga nosečnica doživlja, bistveno vpliva na potek nosečnosti, zdravje matere in razvoj otroka, še preden ta ugleda luč sveta.
Stres in spolno razmerje pri spočetju
Sodobne raziskave potrjujejo, da lahko stres bistveno vpliva na raven spolnih hormonov in moti normalne reproduktivne procese. Pri moških lahko stres povzroči nižjo koncentracijo sperme, ki je bolj verjetno nepravilno oblikovana ali ima okvarjeno gibljivost. Pri ženskah lahko visok nivo stresa zmanjša verjetnost zanositve za približno 40 % med njihovim ovulacijskim obdobjem. Ženske, ki so na splošno poročale o višji ravni stresa, so imele približno 45 % manjšo verjetnost zanositve.
Raziskava, ki so jo opravili na Kolumbijski univerzi v New Yorku in objavili v Proceedings of the National Academy of Sciences, prinaša nova spoznanja o stresu. Izkazalo se je, da stres vpliva tudi na to, kateri spermij se bo prej »prebil« do jajčne celice in jo oplodil: tisti, ki nosi kromosom X ali tisti, ki nosi kromosom Y. V pogojih, ko nosečnice niso pod stresom, se na vsakih 105 dečkov rodi 100 deklic. Stres pa situacijo obrne v prid deklicam. Raziskava je potrdila, da je bilo razmerje med deklicami in dečki 4:9 v skupini, podvrženi psihološkemu stresu, in 2:3 v skupini, podvrženi fizičnemu stresu. Slabše kot je bilo psihično zdravje žensk, bolj pogosto so se rojevale deklice.
Prof. dr. Catherine Monk z Univerze Columbia, ki je vodila raziskavo, pojasnjuje: »Ženske, ki so pod hudim stresom, verjetno zanosijo z dečkom enako pogosto kot ostale, vendar se nosečnost spontano prekine že v najbolj zgodnjem obdobju (že po nekaj dneh). Tega, da so bile noseče, pogosto sploh ne vedo.«
Fizični in psihološki stres v nosečnosti
Raziskava je analizirala 27 kazalcev psihosocialnega, fizičnega in življenjskega stresa pri 187 zdravih nosečnicah, starih od 18 do 45 let. Ugotovili so, da je bilo 17 % nosečnic redno pod velikim psihološkim stresom, pri čemer so izrazito pogosteje kazale znake klinično izražene depresije in anksioznosti. 30 % jih je kazalo znake fizičnega stresa, kot sta povišan krvni tlak čez dan in višji vnos kalorij. Preostalih 67 % nosečnic ni kazalo nobenih znakov stresa.
Fizično obremenjene nosečnice z višjim krvnim tlakom in večjim kaloričnim vnosom so pogosteje rodile prezgodaj. Pri njih je plod kazal slabše pospeševanje srčnega utripa v primerjavi z materami popolnoma brez stresa, kar je pokazatelj počasnejšega razvoja centralnega živčnega sistema. Pri psihološko bolj obremenjenih nosečnicah je bilo po porodu več zapletov kot pri fizično bolj obremenjenih nosečnicah.
Zanimivo je, da so raziskovalci ugotovili, da se vse tri preučevane skupine zelo razlikujejo po socialni podpori, ki so jo ženske med nosečnostjo dobivale od prijateljev in družine. Ko so socialno podporo domačih in okolja statistično izenačili po skupinah, je učinek stresa na prezgodnji porod izginil. »Pregledi za depresijo in tesnobo postopoma postajajo rutinski del predporodne prakse,« pravi prof. Monk.
Vpliv materinega stresa na razvoj otroka
Kako natančno duševno stanje matere vpliva na plod, v raziskavi niso neposredno preučevali. Vendar pa iz študij na živalih vemo, da lahko izpostavljenost stresu dvigne raven kortizola v maternici, kar posledično lahko vpliva na plod. Stres deluje tudi na materin imunski sistem, kar vpliva na nevrološki in vedenjski razvoj ploda.
Nedavna britanska raziskava je pokazala, da so otroci, katerih matere so bile med nosečnostjo v stresu, bolj dovzetni za duševne in vedenjske težave, kot je motnja pozornosti (ADHD), ter lahko postanejo anksiozni ali prestrašeni. Profesorica Yvette Glover s Kraljevega kolidža v Londonu je ugotovila, da je še zlasti škodljiv stres, ki ga povzročajo prepiri s partnerjem ali njegovo nasilje. Rezultati študije se ujemajo s predhodnimi dokazi, da materin stres med nosečnostjo vpliva na možgane otroka, posledice pa so lahko dolgoročne in morda trajne.
Primer so ženske, ki so bile noseče v času terorističnih napadov na Svetovni trgovinski center 11. septembra 2001 in so zbolele za posttravmatsko stresno motnjo. Pri enoletnih otrocih teh mater so opazili neobičajno visoko raven stresnega hormona kortizola. Največje spremembe so bile opažene pri otrocih, katerih matere so bile v zadnjem trimesečju nosečnosti v času tragedije, kar nakazuje na učinek v maternici.
Kako lahko prenatalni stres vpliva na vašega otroka za vse življenje
Dokazano je bilo, da je pri živalih in ljudeh, ki so doživeli materin stres med nosečnostjo, večja verjetnost, da bodo imeli motene mehanizme za obvladovanje stresa še precej po porodu, kar ustvarja dejavnik tveganja za zasvojenost. Otrokov živčni sistem se razvija že v maternici. Simpatični del tega živčevja se razvije prvi, parasimpatični pa šele ob koncu nosečnosti in po rojstvu. Ko oba delujeta usklajeno, je naše telo v homeostazi, imunski sistem lahko deluje optimalno in telo lahko raste in se razvija ali pa se obnavlja. Dober tonus vagusnega živca, ki je glavni živec parasimpatičnega živčevja, je zelo pomemben za dobro delovanje vseh telesnih organov. Boljši je tonus vagusnega živca pri dojenčkih, hitreje se umirijo, ko začnejo jokati. Zelo pomembno je, da imajo mamice čim bolj uravnovešen avtonomni živčni sistem, torej da znajo obvladovati stres.
Stres in oksidativni stres v nosečnosti
Oksidativni stres (OS) je stanje, ko v telesu primanjkuje antioksidantov za nevtralizacijo prostih radikalov, ki nastajajo kot stranski produkti presnove. Med nosečnostjo je posteljica, bogata z mitohondriji, sicer ključna za zagotavljanje hranil za razvoj ploda, vendar se ob tem tvorijo povečane količine reaktivnih zvrsti, medtem ko je antioksidativna obramba zmanjšana, kar privede do oksidativnega stresa.
Pregled literature je identificiral 7 vsebinskih kategorij, povezanih s patofiziološkim vplivom OS na nosečnost: splošni vpliv, preeklampsija, spontani splav, omejitev rasti ploda, molarna nosečnost, prenatalni psihološki stres in epigenetski vzorci. Reaktivne kisikove spojine imajo tako fiziološke funkcije (uravnavajo transkripcijo genov in dejavnosti, kot so proliferacija trofoblastov, invazija in angiogeneza) kot patofiziološke funkcije (placentno posredovane bolezni, kot so preeklampsija, spontani splav, odcepitev posteljice in druge). Pri živalskih modelih so raziskovalci opazili, da je OS med nosečnostjo povezan z zgodnjim razvojem endotelne disfunkcije pri plodu.
Duševno zdravje v nosečnosti in po porodu
Nosečnost, porod in materinstvo so del pomembnega življenjskega prehoda, ko se ženska sooča s telesnimi in duševnimi izzivi. Medtem ko so nekatere stiske prehodne, v nekaterih primerih gre za večje spremembe razpoloženja in počutja, ko oseba potrebuje podporo in pomoč. Nosečnice navadno čutijo veliko odgovornost ter skrb zase in za razvijajočega se otroka.
Pri nekaterih ženskah se depresija pojavi že pred nosečnostjo, pri drugih pa se prvič pojavi v nosečnosti ali po porodu. Dejavniki tveganja za pojav duševnih težav v nosečnosti in po porodu vključujejo biološke dejavnike (duševne težave pred zanositvijo, motnje razpoloženja v družini), osebnostne lastnosti (zaskrbljenost, črnoglede), zgodnje neprijetne izkušnje in izgube. Med sprožilne dejavnike stisk sodijo zdravstvene težave matere ali dojenčka, nesoglasja med partnerjema, finančne težave, nenačrtovana ali nezaželena nosečnost.
Znaki depresije vključujejo občutke nemoči, žalosti, manjvrednosti, krivde ali izgube volje do življenja. Ženska se počuti osamljeno, težko se osredotoči, počasi razmišlja, je neodločna in pozablja. Izgubi zanimanje za dejavnosti, ki so jo nekoč veselile. Opazno je nihanje v telesni teži, povezano s spremembo teka in težavami s spanjem. Ocenjuje se, da zaradi depresije trpi od 15 do 20 % nosečnic. V obdobju po porodu je otrok ne zanima ali pa je celo preveč zaskrbljena zanj.
Tesnoba (anksioznost) se lahko pojavi v nosečnosti ali po porodu. Posameznice lahko doživljajo neprijetne telesne občutke, kot so mravljinčenje, mrazenje, navali vročine, drgetanje, oteženo dihanje, pospešen in/ali nereden utrip srca. Včasih se pojavijo napadi panike.
V primeru blažjih oblik duševnih težav lahko pomaga podpora bližnjih v obliki pogovorov, skupnih dejavnosti in razvedrila. Pri hujših oblikah pa je nujno poiskati strokovno pomoč v obliki svetovanja, psihoterapije ali zdravil.
Tehnike za obvladovanje stresa med nosečnostjo
Čeprav se stresu ni mogoče popolnoma izogniti, ga je mogoče z različnimi tehnikami omiliti in zmanjšati njegov vpliv na reproduktivno zdravje in splošno počutje.
- Redna telesna vadba: Poleg ohranjanja telesne kondicije pomaga pri sproščanju endorfinov, »hormonov sreče«, ki izboljšujejo razpoloženje in uravnavajo hormone.
- Tehnike sprostitve: Dihalne vaje in meditacija pomagajo umiriti um in zmanjšati nivoje stresa. Meditacija, zlasti tista, ki je usmerjena na nosečnice, lahko prinese številne koristi za duševno in telesno zdravje.
- Socialna podpora: Druženje z družino in prijatelji ter podpora in razumevanje bližnjih imata neprecenljiv vpliv na emocionalno počutje.
- Aktivnosti, ki vas veselijo: Posvetite se dejavnostim, ki vas sproščajo in napolnjujejo.
- Kakovosten spanec: Dovolj počitka ponoči je ključnega pomena za mentalno in fizično zdravje.
- Uravnotežena prehrana: Prehrana, bogata z vlakninami, lahko pomaga ohranjati zdrav črevesni mikrobiom in prispeva k lajšanju stresa.
Pomembno je tudi ustvarjanje meja, tako fizičnih kot čustvenih, ki pomagajo ostati prizemljeni. Prosite za pomoč, delegirajte naloge in se naučite reči ne.
Zavedanje vpliva stresa na nosečnost in aktivno iskanje načinov za njegovo obvladovanje lahko bistveno pripomore k bolj zdravemu poteku nosečnosti, boljšemu počutju matere in optimalnemu razvoju otroka.
OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja. V primeru dvomov ali težav se vedno posvetujte z zdravstvenim strokovnjakom.
tags: #fiziologija #stresa #v #nosecnosti