V prvih mesecih in letu življenja poteka razvoj dojenčka izjemno hitro. V le nekaj mesecih se otrok nauči obrniti s trebuha na hrbet in obratno, sedeti, plaziti in nato narediti prve samostojne korake. Ti pomembni mejniki so ključni za celosten razvoj otroka. Dr. Marissa Aaron, fizioterapevtka in strokovnjakinja za razvoj grobe motorike pri otrocih, pojasnjuje, kako lahko starši aktivno podprejo doseganje teh mejnikov in zagotovijo optimalen gibalni razvoj svojega malčka. Gibalni razvoj dojenčka je namreč nedvomno pomemben vidik njegovega celostnega razvoja.
Omejite uporabo otroške opreme: Več prostora za naravni razvoj
Na trgu je danes na voljo ogromno pripomočkov in opreme za dojenčke, vendar starši pogosto delajo napako, ko jih kupujejo in uporabljajo v izobilju. Dr. Aaronova poudarja, da uporaba tovrstne opreme, kot so hojce, gugalnice ali skakalnice, ni nujno koristna za dojenčka. "Bom zelo jasna - nič od tega ni dobro za dojenčka," pravi. Te naprave so bolj namenjene lažjemu življenju staršev, ne pa razvoju otroka. Čeprav je popolnoma razumljivo, da jih starši uporabijo, ko morajo na primer kuhati kosilo ali se stuširati, je ključno, da kadar koli je to mogoče, izberete raje, da otrok leži na ravni, naravni površini.
Za nekaj minut spremenite položaj dojenčka: pustite ga ležati na hrbtu, nato na boku in nazadnje na trebuhu. To omogoča različne načine raziskovanja okolice in krepitve različnih mišičnih skupin. Odlična alternativa sodobni opremi so tudi bombažne nosilke. Te ne le spodbujajo nadzor nad glavo in vratom, ampak tudi pustijo dojenčku proste roke za raziskovanje in interakcijo z okolico. Uporaba nosilk spodbuja naravno oprijemanje in razvoj koordinacije med rokami in očmi.
Spodbujanje osvajanja mejnikov: Aktivna vloga staršev
Dojenček sprva morda niti ne ve, da obstaja položaj, ko se lahko obrne s hrbta na trebuh. Zato je pomembno, da mu starši pri tem pomagajo. Poskusite nežno fizično obrniti dojenčka s hrbta na trebuh in obratno. Pri tem je bolje, da ga obrnete na podlagi, namesto da ga dvignete, ga v zraku obrnete in nato spustite nazaj. Takšen pristop omogoča otroku, da začuti gibanje in se nanj odzove. Enako velja za dvigovanje rok, da bi nekaj dosegel - raje ga nežno spodbujajte in mu pokažite, kako lahko sam doseže želeni predmet. Ko je otrok pripravljen na naslednji korak v svojem razvoju, mu večkrat pokažite, kako to narediti. Ta aktivna vloga staršev pri demonstriranju gibov je bistvena za njegov nadaljnji napredek.
Bodite pozorni na simetrijo: Ključ do uravnoteženega razvoja
Ko vaš dojenček doseže nov mejnik v razvoju, je ključnega pomena, da poskrbite, da bo vse počel na obeh straneh, torej leva in desna. Če opazite, da otrok nekaj ekspresivno počne le na eni strani, na primer vleže ali se obrača izključno v eno smer, zagotovo obstaja razlog za to. V takšnem primeru namerno postavite igračo ali drug zanimiv predmet na nasprotno stran, da spodbudite simetričen razvoj. Ta pristop je izjemno pomemben za optimalen razvoj možganov, koordinacijo gibov, vzpostavitev ravnotežja in splošno telesno stabilnost. Če se asimetrija v gibanju ne izboljša v nekaj tednih kljub vašim prizadevanjem, je priporočljivo, da se posvetujete s pediatrom ali specialistom.
Zaupajte svojemu občutku: Intuicija staršev je pomembna
Včasih se starši soočajo z dvomi glede razvoja svojega otroka. Če vas nekaj skrbi, drugi pa vas tolažijo z besedami: "Saj bo zrasel, bo že dosegel ta mejnik, ko bo pripravljen," je ključno, da upoštevate svojo intuicijo. Svoja vprašanja in skrbi naslovite na pediatra, ki vam bo podal strokovne odgovore in pojasnil morebitne dvome. Če se izkaže, da ni nič narobe z razvojem vašega dojenčka, vam bo vsekakor lažje, saj boste imeli potrditev. Če pa se ugotovi, da obstaja težava, je njeno zgodnje odkrivanje in reševanje ključnega pomena za optimalen nadaljnji razvoj otroka. Razvojne težave je dobro nasloviti čim prej, saj zgodnja intervencija pogosto prinaša najboljše rezultate.
Ne oklevajte in prosite za pomoč: Strokovna podpora na voljo
Če ima vaš dojenček pri nečem težave, ne oklevajte in ga ne odlašajte s iskanjem strokovne pomoči. Obrnite se na fiziatra ali fizioterapevta, delovnega terapevta, logopeda ali drugega usposobljenega strokovnjaka. Vsak dojenček je raznolik in vsako odstopanje še ne pomeni težave. Gibalni mejniki so seveda pomembni, vendar jih nekateri dojenčki dosežejo hitreje, drugi pa počasneje. Vsak otrok ima namreč svoj edinstven način rasti in razvoja. Vsi starši kdaj pomislijo na razvoj svojega otroka, bodisi gibalnega ali drugačnega. Povsem normalno je, da vas občasno kaj zaskrbi. Pomembno pa je, da v kolikor opažate kakršnakoli odstopanja od normalnega gibalnega razvoja ali težave z mišičnim tonusom, se čim prej posvetujete s pediatrom ali razvojnim nevrofizioterapevtom. To lahko storite že pri dojenčkovem rednem pregledu pri pediatru ali pa se neposredno obrnete na strokovnjaka, ki je specializiran za obravnavo dojenčkov in otrok - v tem primeru je to nevrofizioterapevt.
Six-Month-Old Baby - What to Expect
Razvojno nevrološka obravnava: Celostni pristop k gibalnemu razvoju
Razvoj dojenčka v prvih mesecih življenja je izjemno pomemben za njegov ustrezen nadaljnji razvoj. Zato je pomembno, da se čim prej oceni dojenčkovo stanje in mu zagotovi ustrezna obravnava, bodisi pri nevrofizioterapevtu ali pri drugih strokovnjakih, v kolikor je to potrebno. Zagotovite si svoj termin pri nevrofizioterapevtu čim prej.
V kolikor vi ali pediater na rednih pregledih pri dojenčku opazite kakršnakoli odstopanja na področju gibanja ali dojenčkovega razvoja, ga bo pediater največkrat napotil k razvojnemu pediatru. Razvojni pediater nato opravi temeljit pregled otroka. V primeru lažjih motenj poda priporočila za domače vaje in prilagoditve, tiste, ki potrebujejo več pomoči, pa vključi v razvojno-nevrološko obravnavo. Ta obravnava lahko poteka pri nevrofizioterapevtu (RNO terapevt), delovnem terapevtu, logopedu ali drugih specialistih.
RNO terapevt nato prav tako na prvi obravnavi oceni otroka in na podlagi svoje ocene ter ocene pediatra zasnuje celoten potek terapije. Razvojno nevrološka obravnava (RNO obravnava) je terapevtska obravnava, ki se osredotoča predvsem na gibalni razvoj otrok v zgodnjem otroštvu ter na razvoj možganov. Glavno vlogo pri obravnavi ima gibanje - ustrezen razvoj gibalnih vzorcev ter pravilna drža, ki vključuje vzravnalne, ravnotežne in zaščitne reakcije drže. Pri obravnavi dojenčkov in otrok se pogosto poslužujejo koncepta Bobath, seveda v kombinaciji z drugimi metodami in tehnikami.
V RNO obravnavo so vključeni dojenčki in otroci, ki imajo različna odstopanja na področju razvoja in gibanja. Najpogosteje so to otroci, ki imajo:
- Težave z mišičnim tonusom (znižan mišični tonus - hipotonija ali zvišan mišični tonus - hipertonija).
- Asimetrije v gibanju in/ali v drži.
- Zaostanek v gibalnem razvoju (zakasnjeno doseganje gibalnih mejnikov).
- Prirojene nepravilnosti skeletnega sistema (na primer ekvinovarus stopal).
- Neobičajno gibanje ali nezmožnost gibanja.
- Nedonošenčki, ki so bolj izpostavljeni tveganju za motnje v gibanju ter druge motnje.
- Otroci z različnimi nevrološkimi okvarami (možganske krvavitve, hidrocefalus, poškodbe …).
- Otroci z različnimi genetskimi okvarami in sindromi (na primer Downov sindrom).
Otrokovi možgani imajo v prvih letih življenja izjemno sposobnost učenja in s tem sposobnost ustvarjanja novih nevronskih poti. Ker je gibanje možganska funkcija, so dojenčkova zgodnja leta najbolj pomembna za njihov gibalni razvoj. Ravno zato je zgodnje posredovanje tako ključno. V prvih dveh, treh letih življenja je namreč izjemnega pomena, da se otroka, ki ima težave z gibalnim razvojem, izpostavi čim večjemu številu bogatih, stimulativnih izkušenj. S tem vplivamo na njegov ustrezen nadaljnji gibalni razvoj.
Vloga nevrofizioterapevta: Strokovnjak za gibalni razvoj
Nevrofizioterapevt je strokovnjak, ki se ukvarja z obravnavo otrok in odraslih z nevrološkimi motnjami. Njegovo delo temelji na natančnem opazovanju in analizi gibalnih vzorcev, pri čemer se osredotoča na odpravljanje motenj v mišičnem tonusu, drži in različnih čutno-zaznavnih izkušnjah. S tem bo dobil širši vpogled v dojenčka, njegove navade ter kakšne druge težave.
Ocena: Po opravljeni anamnezi bo terapevt izvedel temeljito oceno dojenčka. Preveril in opazoval bo, koliko dojenček zmore sam v vseh položajih (hrbtni, trebušni, položaj na boku). Preveril bo kakšna je dojenčkova sredinska poravnava, kontrola glave, ter tudi očesni kontakt, sledenje igrači ipd. Ocenil bo dojenčkov mišični tonus, reakcije drže ter prisotnost in kvaliteto vseh gibalnih vzorcev.
Potek terapije: Na podlagi anamneze in ocene si bo terapevt sprva zastavil jasne cilje - kaj želimo s terapijo doseči? Glede na zastavljene cilje si bo nato pripravil celoten plan terapevtske obravnave, kako bo do teh ciljev prišel.
Evalvacija: Ključnega pomena pri nevrofizioterapevtski obravnavi je tudi stalna evalvacija napredka. Nevrofizioterapevt bo starše educiral glede ustreznega gibalnega razvoja njihovega dojenčka, jim pokazal ter jih naučil pravilnega rokovanja z dojenčkom ter jim svetoval glede uporabe (in neuporabe) različnih pripomočkov. Le tako bodo v sodelovanju (starši, dojenček, terapevt) lahko zagotovili najboljše možnosti za ustrezen gibalni razvoj dojenčka.
Kako lahko podprete ustrezen gibalni razvoj dojenčka doma?
Tukaj je nekaj ključnih navodil, kako lahko starši zagotovijo dojenčku čim bolj kakovostne možnosti za njegov gibalni razvoj:
- Pravilno rokovanje z dojenčkom: Bodite pozorni na pravilno obračanje, dvigovanje, nošenje v naročju, hranjenje in podiranje kupčka. Vsak premik mora biti izveden premišljeno in v skladu z otrokovimi zmožnostmi.
- Čim več časa preživetega na tleh: Dojenček naj preživi čim več časa na tleh, na trši podlagi (na primer na blazini ali odeji), saj bo imel tako največ možnosti za raziskovanje okolice, obračanje in premikanje.
- Kvaliteten trebušni položaj: Redno odlagajte dojenčka na trebuh, večkrat na dan po krajši čas. To je ključno za razvoj mišic vratu, ramen in hrbta.
- Ne posedajte dojenčka, dokler se ne posede sam: Ne silite dojenčka v sedeč položaj, saj se bo sam posedel, ko bo za to pripravljen. Njegovo telo mora biti pripravljeno na to zahtevno motorično nalogo.
- Ne postavljajte dojenčka na noge, dokler se ne vstane sam: Enako velja za postavljanje na noge. Dojenčka ne postavljajte na noge, dokler se ne vstane sam s pomočjo opore ali iz položaja na štirih.
- Za hojo ne ponujajte rok (ne vodite ga za roke): Dojenčku ne nudite opore pri hoji, saj je ključnega pomena, da jo usvoji popolnoma samostojno. Vodenje za roke lahko negativno vpliva na razvoj ravnotežja in samostojnosti pri hoji.
Čakalne dobe in zasebna fizioterapija
Glede na izjemno obremenitev javno dostopnih nevrofizioterapij je obisk fizioterapevta zasebnika postal že zelo pogost. Seveda si vsakdo želi brezplačne javne oskrbe, a vse pogosteje se pojavljajo problemi na področju izvajanja fizioterapije v okviru javnega zdravstva - predvsem dolžina čakalnih dob. Na prvi pregled pri razvojnemu pediatru se čaka že tudi po 5 ali 6 mesecev, na razvojno nevrološko obravnavo pa še dlje. Fizioterapija za otroke zahteva izkušnje usposobljenega strokovnjaka, zato je včasih nujno poiskati zasebno pomoč, da se zagotovi pravočasna obravnava.
V sklopu fizioterapevtske ambulante nudimo svetovanje, diagnosticiranje in rehabilitacijo raznovrstnih stanj. Ste kdaj opazili, kako hitro lahko otrok, ki komaj shodi, postane hitrejši od Usaina Bolta? Ne glede na to, ali tečejo po stanovanju ali skačejo po kavču, so otroci pravi majhni energijski paketi!
Fizioterapija za otroke: Specializirano področje za mlade
Fizioterapija za otroke je specializirano področje, ki pomaga malčkom izboljšati gibanje, funkcionalnost in splošno zdravje. Vključuje prilagojene metode za razvoj otrok, obravnavo poškodb ter stanj, kot so cerebralna paraliza in mišične distrofije. Zgodnja intervencija in redna fizioterapija sta ključni za zdrav razvoj in preprečevanje težav v prihodnosti.
Fizioterapija za otroke je specializirano področje fizioterapije, ki se osredotoča na pomoč otrokom pri razvoju in izboljšanju njihovega gibanja, funkcionalnih sposobnosti ter splošnega zdravja. Cilj te vrste terapije je optimizirati otrokov razvoj in zmanjšati posledice poškodb, bolezni ali prirojenih motenj. Fizioterapevti, ki se ukvarjajo z otroki, uporabljajo različne metode in tehnike, kot so terapevtske vaje, igre, masaže in manipulacije, ki so prilagojene starosti in specifičnim potrebam vsakega otroka.
V praksi fizioterapija za otroke pogosto vključuje interdisciplinarni pristop, kjer sodelujejo fizioterapevti, delovni terapevti, logopedi in drugi strokovnjaki. Ta celostni pristop omogoča, da se otrok obravnava celostno, kar prispeva k boljšim rezultatom terapije. Poleg tega se starše aktivno vključuje v proces terapije, kar povečuje učinkovitost in dolgoročne koristi fizioterapije.
Razlike med fizioterapijo za otroke in odrasle
Fizioterapija za otroke se bistveno razlikuje od fizioterapije za odrasle, predvsem zaradi specifičnih razvojnih potreb otrok. Medtem ko se fizioterapija za odrasle pogosto osredotoča na rehabilitacijo po poškodbah, operacijah ali pri kroničnih boleznih, je fizioterapija za otroke prilagojena njihovi rasti in razvoju. Otroci rastejo in se razvijajo, zato je pomembno upoštevati njihovo starost, stopnjo razvoja in specifične motorične mejnike.
Ena izmed glavnih razlik je tudi pristop k terapiji. Terapija za otroke je pogosto bolj igriva in interaktivna, da otroci lažje sodelujejo in se sprostijo. Fizioterapevti uporabljajo igre, pesmi in druge kreativne metode, da otroci ne občutijo terapije kot dolgočasne ali naporne. Poleg tega je potrebno posebno znanje o otroški anatomiji in fiziologiji, saj se otroška telesa razlikujejo od odraslih.
Najpogostejše poškodbe pri otrocih in vloga fizioterapije
Pri otrocih so najpogostejše poškodbe povezane z igro in športom. Otroci so naravno aktivni in radovedni, kar jih pogosto vodi v situacije, kjer se lahko poškodujejo. Med najpogostejše poškodbe spadajo zvini in izpahi, zlomi kosti, poškodbe mišic in vezi ter poškodbe glave. Zvini in izpahi se običajno zgodijo pri športnih dejavnostih ali padcih, medtem ko so zlomi kosti pogosto posledica padcev ali trkov.
Poškodbe mišic in vezi so prav tako pogoste pri otrocih, zlasti tistih, ki se ukvarjajo s športom. Te poškodbe lahko nastanejo zaradi prekomerne uporabe mišic in sklepov ali zaradi nepravilne tehnike vadbe. Poškodbe glave so še posebej resne in zahtevajo takojšnjo zdravniško oskrbo. Fizioterapija igra ključno vlogo pri rehabilitaciji teh poškodb, saj pomaga pri celjenju, preprečuje dolgotrajne posledice in spodbuja pravilno gibanje. Poleg tega fizioterapija vključuje tudi preventivne ukrepe za zmanjšanje tveganja za poškodbe.
Širok spekter stanj, obravnavanih s fizioterapijo za otroke
Fizioterapija za otroke obravnava širok spekter stanj, vključno z nevrološkimi, mišično-skeletnimi in kardiovaskularnimi težavami. Med najpogostejša nevrološka stanja spada cerebralna paraliza, ki vpliva na otrokovo gibanje in koordinacijo. Fizioterapija pomaga izboljšati mišično moč, ravnotežje in gibljivost ter zmanjšati mišično napetost. Poleg tega se fizioterapija uporablja pri obravnavi mišičnih distrofij, ki so skupina genetskih bolezni, ki povzročajo šibkost mišic in izgubo mišične mase.
Prirojene motnje, kot je razvojna displazija kolkov, so prav tako pogosto obravnavane s fizioterapijo. V teh primerih fizioterapija pomaga izboljšati stabilnost sklepov in preprečiti nadaljnje težave z gibanjem. Avtizem in druge razvojno-nevrološke motnje lahko vplivajo na otrokove motorične spretnosti, zato fizioterapija vključuje vaje in dejavnosti, ki spodbujajo razvoj teh spretnosti. Fizioterapija je tudi pomemben del okrevanja po operacijah, zlasti pri ortopedskih in nevroloških posegih. Poškodbe hrbtenjače, ki lahko močno vplivajo na otrokovo gibanje in delovanje, prav tako zahtevajo celostno fizioterapevtsko obravnavo.
Preventivna fizioterapija za zdrave otroke
Fizioterapija ni namenjena samo otrokom s posebnimi potrebami ali poškodbami. Zdravi otroci lahko od fizioterapije prav tako veliko pridobijo. Redna fizioterapija lahko izboljša telesno držo, kar je še posebej pomembno v času rasti, ko se otroci hitro razvijajo in so dovzetni za težave z držo. Slaba telesna drža lahko vodi do bolečin in težav v kasnejših letih, zato je preventivna fizioterapija ključnega pomena.
Poleg tega fizioterapija spodbuja motorične spretnosti, ki so pomembne za vsakodnevne dejavnosti in šport. S pravilno vadbo in tehnikami lahko otroci razvijejo boljšo koordinacijo, ravnotežje in gibljivost. Fizioterapija lahko tudi poveča mišično moč in vzdržljivost, kar pripomore k boljšemu splošnemu zdravju in večji fizični zmogljivosti. Preventivna fizioterapija prav tako pomaga preprečevati nastanek poškodb. Otroci se naučijo pravilnih tehnik vadbe in gibanja, kar zmanjšuje tveganje za poškodbe med športnimi in drugimi dejavnostmi. Poleg tega fizioterapija spodbuja zdrav način življenja, kar vključuje redno telesno dejavnost, pravilno prehrano in skrb za telesno zdravje.
Kdaj je čas za fizioterapijo? Zgodnja intervencija je ključna
Na fizioterapijo za otroke je priporočljivo iti takoj, ko se pojavijo prvi znaki težav z gibanjem ali telesnim razvojem. Znaki, ki kažejo na potrebo po fizioterapiji, vključujejo težave z ravnotežjem, zamude pri doseganju razvojnih mejnikov, pogoste padce ali nerodnost, kronične bolečine ali nelagodje ter težave s telesno držo.
V nekaterih primerih so težave bolj subtilne in jih starši morda ne opazijo takoj. Na primer, otrok, ki se izogiba določenim aktivnostim ali se hitro utrudi med igro, lahko kaže na potrebo po fizioterapiji. Prav tako je pomembno, da starši spremljajo otrokovo držo in način gibanja. Zgodnja intervencija je ključnega pomena za doseganje najboljših možnih rezultatov, saj lahko prepreči poslabšanje težav in izboljša otrokovo kakovost življenja. Fizioterapija je lahko koristna tudi kot preventivni ukrep. Redni pregledi pri fizioterapevtu lahko pomagajo prepoznati in obravnavati morebitne težave, preden postanejo resnejše.
Vloga staršev pri fizioterapiji: Nepogrešljiva podpora
Prisotnost staršev med fizioterapijo za otroke je zelo pomembna. Starši ne samo, da nudijo čustveno podporo, ampak so tudi ključni pri izvajanju vaj in terapij doma. Fizioterapevti pogosto staršem pokažejo, kako pravilno izvajati vaje, da lahko doma nadaljujejo terapijo in s tem pospešijo otrokovo okrevanje.
Starši igrajo ključno vlogo pri motivaciji in spodbujanju otroka. Njihova prisotnost lahko otroka pomiri in mu pomaga, da se počuti varnega in podprtega. Poleg tega starši, ki so aktivno vključeni v terapijo, bolje razumejo otrokove potrebe in cilje terapije. To jim omogoča, da doma zagotavljajo ustrezno podporo in prilagoditve, ki pripomorejo k boljšemu napredku. Fizioterapija v spremstvu staršev tudi omogoča boljšo komunikacijo med terapevtom in družino. Starši lahko neposredno vprašajo terapevta o napredku in morebitnih težavah ter dobijo nasvete, kako lahko najbolje podprejo svojega otroka.
Zaključek: Strokovna fizioterapija za zdrav razvoj
Strokovna fizioterapija za otroke je ključna za zdrav razvoj in premagovanje morebitnih težav. S pravilnim pristopom in zgodnjo intervencijo lahko otrokom pomagamo doseči optimalno gibanje in funkcionalnost, kar jim omogoča polno in aktivno otroštvo. Fizioterapija za otroke je specializirano področje, ki pomaga izboljšati gibanje, funkcionalnost in splošno zdravje otrok. Terapija je igriva in prilagojena otrokovim potrebam, vključuje pa različne metode, kot so vaje, igre in masaže. Obravnava poškodbe, kot so zvini, zlomi in mišične poškodbe, ter stanja, kot so cerebralna paraliza in mišične distrofije.
V času hladnejših dni in nižjih temperatur, ko si oblečemo jopico, bundo, nogavice in kape, je pomembno, da ne pozabimo na gibanje. Branje je izrednega pomena za otrokov jezikovni in intelektualni razvoj. Bogati besedni zaklad, razvija domišljijo in omogoča širjenje obzorja ter novih znanj. Gibalni razvoj dojenčka se začne na trebuščku. Vse dejavnosti izhajajo iz tega položaja. Dojenčki ob rojstvu v svet ne vstopijo kot nepopisan list. Njihovo telo nosi zgodbo - zgodbo nosečnosti, poroda in dogajanja v prvih urah in dneh življenja. Ti začetki vplivajo na njihovo počutje, telesno držo, vzorce gibanja, sesanja, spanja in navezovanja stika s svetom. Včasih ti zapisi ostanejo ujeti v telesu kot napetosti, ki ovirajo sproščen razvoj. Kraniosakralna terapija je nežna, neinvazivna tehnika, ki se osredotoča na kraniosakralni sistem - lobanjske kosti, hrbtenjačo in cerebrospinalno tekočino, ki obdaja živčni sistem. Ta nežna terapija za novorojenčke in dojenčke je še posebej primerna, saj je spoštljiva in prilagojena občutljivemu telesu novorojenčka. Rojstvo je za dojenčka izjemen fizični in čustveni stres. Pritiski in sile med porodom lahko povzročijo, da se lobanjske kosti nekoliko premaknejo ali se mišice in vezivno tkivo napnejo. Ta mikro neravnovesja lahko vplivajo na dojenčkovo sposobnost pravilnega sesanja, dihanja, prebave in celo na spanec. Dojenčki lahko razvijejo napetosti v vratu, ramenih ali hrbtu zaradi položaja v maternici ali zaradi prvih tednov življenja, ko še raziskujejo gibanje in koordinacijo. Pogoste težave, kot so nespečnost, težave pri dojenju ali hranjenju po steklenički, krči, kolike in napetosti so lahko povezane z neravnovesjem v kraniosakralnem sistemu. Pomembno je razumeti, da je dojenček tesno povezan s tabo, mamica, tudi na energijski in živčni ravni. Stresni hormoni, napetosti v mišicah ali neustrezno sproščeno telo pri tebi lahko vplivajo na razvoj in počutje otroka, pa tudi na vajin medsebojni odnos. Zato je kraniosakralna terapija koristna tudi za mamico, saj ti pomaga sprostiti napetosti, ki so se pojavile zaradi nosečnosti, poroda ali dojenja. Kako poteka terapija? Kraniosakralna terapija za dojenčke poteka v zelo nežnem in sproščenem okolju in vzdušju. Pri terapiji je dojenček pogosto v tvojem naročju, lahko leži tudi na podlagi, na terapevtski mizi ali je v naročju terapevta. Predvsem je pomembno, da se počuti varnega in da mu je udobno. Med terapijo se lahko dojenček doji oziroma hrani, lahko pa tudi spi. Po terapiji je dojenček pogosto bolj sproščen, včasih lahko tudi zaspi. Nekateri dojenčki pa se na terapijo odzovejo z dnevom ali dvema nemira, kar po tem času izzveni in dojenček se počuti sproščeno. Ne, terapevtski dotiki so izjemno nežni in ne povzročajo bolečin. Število obiskov je individualno, pogosto zadostuje 3 do 5 terapij, lahko pa jih je tudi več, če so težave izrazitejše. Ustvarili smo ga z namenom sprostitve in podpore tako dojenčkom kot mamicam in celotnim družinam.
tags: #fizioterapija #6 #mes #dojencek