Najmanjše gradbene enote vsakega organizma so celice, v katerih kot nadzorno središče deluje jedro. V jedru so shranjene dedne informacije. V jedru poteka podvojevanje DNK pred celično delitvijo in prepisovanje DNK v RNK. Ena molekula DNK, ki se ovija okrog beljakovin, gradi kromosom. Človeški genetski zapis (DNK) je shranjen v 23 parih kromosomov. Vsaka človeška celica vsebuje 46 kromosomov, edina izjema so spolne celice. Jajčna celica ter semenčica vsebujeta vsaka po 23 kromosomov in ob združitvi v nov zarodek ustvarita spet popolno sestavo 46 kromosomov.
Kromosomske nepravilnosti: Odstopanja od genetske norme
Občasno pa prihaja tudi do kromosomskih nepravilnosti. Kadar ena od starševskih spolnih celic ne vsebuje pravilnega števila kromosomov in v zarodek prispeva en kromosom preveč ali premalo, temu pravimo trisomija (preveč) ali monosomija (premalo). Ti pojavi lahko bistveno vplivajo na razvoj novorojenčka.
Kadar omenjamo kromosomske nepravilnosti pri otrocih, najpogosteje govorimo o trisomiji kromosoma številka 21, ki ji pravimo tudi Downov sindrom. 21. kromosomu je namreč dodan še eden (gre za trisomijo 21. kromosoma). V veliki večini primerov (95 %) je Downov sindrom posledica trisomije 21, lahko pa je razlog zanj tudi Robertsonova translokacija (5 %).
Otroci z Downovim sindromom imajo običajno motnje v duševnem razvoju, ni pa nujno - lahko so normalno inteligentni. So pa podvrženi počasnejšemu razvoju in imajo značilne obrazne poteze, hipotonično muskulaturo, hiperfleksibilne sklepe, občutljivo kožo, redke lase, velik jezik, kratek nos in prsti, epikantus (navpična očesna guba), ki daje značilni videz oči … značilna je tudi hipotonija - nizek mišični tonus. Pri Downovem sindromu so pogosta srčna obolenja, dihalne motnje, imunske, hormonalne in encimske motnje.
Verjetnost, da bo otrok imel Downov sindrom, znatno narašča s starostjo nosečnice. Pri nosečnicah, starih 25 let, je verjetnost okoli 1 primer na 1250 rojstev; pri nosečnicah starih 30 let, je verjetnost okoli 1 primer na 1000 rojstev; pri nosečnicah starih 35 let, je verjetnost že okoli 1 primer na 400 rojstev. Pri nosečnicah, starih 45 let pa je verjetnost kar okoli 1 primer na 30 rojstev.
Drugi najpogostejši kromosomski nepravilnosti sta trisomija 18 ali Edwardsov sindrom ter trisomija 13 ali Patauov sindrom, ki se pojavita približno na vsakih 1000 nosečnosti ter sta v večini primerov nezdružljiva z življenjem, zato v 80 odstotkih plod odmre še pred rojstvom. Med pogostejšimi kromosomskimi nepravilnostmi je še Turnerjev sindrom, ki je monosomija zadnjega od kromosomskih parov - spolnega kromosoma. Ti zarodki imajo le 45 kromosomov, zadnji par pa predstavlja en sam kromosom X. V veliki večini tudi ta kromosomska nepravilnost ni združljiva z življenjem.
Trisomija 18 ali Edwardsov sindrom je sorazmerno pogost sindrom in je posledica dodatnega DNK materiala na 18-tem kromosomu, kar preprečuje in moti normalen telesni ter duševni razvoj. Značilno je, da se Edwardsov sindrom trikrat pogosteje pojavi pri deklicah. Simptome je možno ugotoviti že pri nosečnici; nenavadno velika maternica, polihidramnion (preveč plodovne vode), kratka prsnica. Ob dojenčkovem rojstvu se opazi nenavadno majhna posteljica, nizka porodna teža, skrčeni prstki, prekrižane noge, nizka ušesna rast, nerazviti nohtki, majhna čeljust, pri dečkih nespuščena moda … kmalu se ugotovi tudi duševna zaostalost. Pri otrocih z Edwardsovim sindromom se lahko pojavijo tudi prirojene srčne bolezni in težave z delovanjem ledvic. Genetske raziskave kažejo, da je trisomija 18 delno tudi dedna.
Trisomija 13 (imenovana tudi Patauov sindrom) je genetska motnja, za katero je značilno, da je namesto običajnega para 13 kromosoma prisotna še tretja kopija genskega zapisa, kar moti normalen razvoj. Trisomija 13 se pojavi približno v razmerju 1:10.000 novorojenčkov. Večina trisomij 13 ni dednih ampak se pojavijo med spajanjem obeh gamet v zigoto, ki se kasneje razvije v plod. Dojenčki s Patauovim sindromom se po navadi rodijo samo z eno popkovno arterijo v popkovini, pogosto pa se pojavijo tudi prirojene srčne bolezni. Že ob rojstvu lahko opazimo razcepljeno ustnico ali nebo, stisnjeno pest, zmanjšan mišični tonus, nerazvite in zaprte oči, dodatni prstki na rokah ali nogah, nizka ušesna rast, manjkajoča koža na lasišču, mikrocefalija (majhna glavica) … Pri otrocih je opaziti hudo duševno prizadetost in epileptične napade.
Diagnostika kromosomskih nepravilnosti: Zanesljivi vpogledi v genetsko zdravje
Eden izmed popolnoma varnih načinov, da izvemo, ali nerojeni otrok nosi katero od kromosomskih nepravilnosti, je neinvazivni predrojstveni test. Gre za preprost odvzem krvi matere, saj se v njenem krvnem obtoku v času nosečnosti nahaja tudi prosto celična plodova DNK, katera se analizira z najsodobnejšimi genetskimi tehnikami in ugotovi, ali so pristotne kakšne kromosomske nepravilnosti.
Niftytest je zelo natančen neinvazivni predrojstveni test (NIPT), ki odkriva kromosomske anevploidije, vključno s trisomijami 21, 18 in 13, že od dopolnjenega 10. tedna nosečnosti in je veliko bolj zanesljiv kot tradicionalni presejalni testi. Za trisomije 21, 18 in 13 je senzitivnost testa višja od 99 %, stopnja lažno pozitivnih rezultatov pa zgolj 0,1 %. Do danes je bilo po svetu izvedenih že več kot 1.800.000 NIFTY testov.
NIFTY učinkovito premaguje težavno merjenje majhnih viškov določenega kromosoma v koncentraciji DNK z uporabo sodobne tehnologije masivnega paralelnega sekvenciranja. To pomeni, da je v sklopu analize s sekvenciranje nove generacije prebranih milijone fragmentov plodove in materine DNK. Z naprednimi bioinformatskimi logaritmi so prebrani fragmenti analizirani in primerjani z optimalnimi referenčnimi vrednostmi. Z metodo vsegenomskege paralelnega sekvenciranja lahko tako z zelo visoko zanesljivostjo določimo morebitno prisotnost določenih genetskih nepravilnosti. Omenjena metoda je znastveno in klinično zelo dobro raziskana in potrjena.
V nasprotju z nekaterimi metodami ‘ciljnega sekvenciranja’, ki jih uporabljajo nekateri drugi NIPT testi, metodologija NIFTY testa ni omejena z nekaterimi kliničnimi idikacijami (donirana jajčna celica).
Razumevanje NIPT - vaš vodnik za varnejše presejalne teste za nosečnost
Dotik in genetski zapis: Nepričakovana povezava
Objemi, poljubčki, nošenje po rokah in nežnost, ki jih starši nudimo svojim dojenčkom, jim ne dajejo zgolj občutka varnosti, topline in ljubezni. Dojenček vam bo jasno pokazal, če bo dotikov preveč. Zakaj je dotik tako pomemben? Od prvega dotika dalje, ko majhno dete pride na svet, je človeški dotik pomemben vidik nege in skrbi za vsakega novorojenčka. Zdravje dojenčka je zelo odvisno od tega, koliko ljubečega dotika dobi od drugih ljudi. Dejstvo je, da novorojenčki, ki prejemajo veliko nežnega dotika, rastejo in se razvijajo bolje kot tisti, ki tega ne izkušajo, ter imajo v prvem letu življenja manj zdravstvenih težav. Zdrav, ljubeč dotik vključuje ljubkovanje, nežno masažo, božanje in nošenje dojenčka.
Dokazano: Dotik vpliva na dojenčkov genetski zapis
Glede na znanstveno študijo iz leta 2017, naj bi se pri dojenčkih, ki so bili deležni manj dotikanja in večjega stresu v otroštvu, spremenili celični procesi, ki vplivajo na njihov na genetski material. Ekipa raziskovalcev z Univerze Britanske Kolumbije v Kanadi sicer pravi, da je raziskava še na začetni stopnji in ne morejo z gotovostjo reči, kaj naj bi povzročalo spremembe. Kljub temu pa daje znanstvenikom določen dokaz, da lahko dotikanje dejansko vpliva na epigenom - biokemijsko spremembo, ki vpliva na izražanje genov v organizmu.
Znanstveniki so do takšnega rezultata prišli s pomočjo 94 staršev dojenčkov, ki so morali voditi dnevnik vseh dotikov in nežnosti vse od otrokovega petega tedna po rojstvu. V dnevnik so zapisovali tudi vedenje novorojenčka: kako spi, koliko joče in tako dalje. Čez štiri leta in pol so raziskovalci testirali DNK otrok, da bi ugotovili, če je prišlo do biokemijske spremembe oziroma takoimenovane DNK metilacije. Gre za mehanizem, pri katerem so nekateri deli kromosomov označeni z majhnimi molekulami ogljika in vodika, ki pogosto spreminjajo način delovanja samih genov in vplivajo na njihovo izražanje.
Znanstveniki so našli razlike v DNK metilaciji (izražanju genov) med dojenčki, ki so bili deležni veliko dotikov, in otroci, ki so bili za dotikanje večkrat prikrajšani, in sicer so se spremembe pokazale na petih različnih mestih v verigi DNK. Izmed teh ena vpliva na imunski, druga pa na metabolni sistem otroka. Seveda, potrebno je poudariti, da je raziskava še v začetni fazi, dejstvo pa je, da ima dotik zdravilno moč in pozitivno vpliva na razvoj otrok v različnih pogledih.
Koristi, ki jih dojenčku prinaša dotik:
- Prvi dotik takoj po rojstvu sproži naval hormonov, ki se začnejo izločati v novorojenčkovem telesu in koristijo njegovemu zdravju, pripomorejo k lažjemu prilagajanju na okolje zunaj varne maternice ter mu pomagajo uravnavati telesno temperaturo.
- Dotik, predvsem dotik mamice in očeta, pri dojenčku znižuje raven stresnega hormona kortizola, kar mu pomaga k boljšemu in bolj mirnemu spancu.
- Dotik dojenčku pomaga, da se počuti varnega in ljubljenega ter se kasneje v življenju z manj strahu sooča z izzivi.
- Med dotikanjem se pri novorojenčku in tistemu, ki se ga dotika, sprošča povezovalni hormon oksitocin. S tem se povečuje občutek povezanosti, varne navezanosti, ljubezni in varnosti med člani mlade družine.
- Dojenček v naročju varčuje z energijo.
- Dotikanje med mamo, očetom in dojenčkom spodbuja povezovanje od prvih trenutkov življenja naprej ter postavlja dobre temelje za celo življenje. Povezanost z obema staršema pomaga dojenčku k boljšemu psihološkemu in socialnemu razvoju kasneje v življenju.
Ali lahko s pretirano nežnostjo dojenčka razvadimo?
Nikakor! Z dotikom, s pestovanjem in z nošenjem dojenčka ne moremo razvaditi. Dotik hrani in ljubkuje, sporoča varnost, ljubezen in spoštovanje. Z dotikom otroku sporočamo, da je vreden, da nam pomeni vse na svetu in da bo zanj poskrbljeno. Dotika takorekoč ni nikoli preveč. Če znamo prisluhniti dojenčku, nam bo dal jasne signale, kdaj ima dotikov dovolj.
Genetsko testiranje v kontekstu zdravja in plodnosti
Genetika postaja v sodobnem času vse bolj pomemben del našega življenja. Z moderno tehnologijo in novimi znanji odkrivamo vse več bolezni, na razvoj katerih lahko poleg okolja vpliva naš genski zapis. S pomočjo genetskih analiz posameznika lahko dandanes že določimo predispozicijo za določeno bolezen in nato z ustreznimi in zgodnjimi preventivnimi ukrepi vplivamo, da do bolezni sploh ne pride ali pa se zanjo zboli kasneje. Vsak od nas je podedoval edinstveno kombinacijo genov, zato se razlikujemo drug od drugega, tudi glede nagnjenosti k določenim boleznim. Vendar nam dandanes znanost že omogoča analizo celotnega dednega zapisa.
Genetsko testiranje razdelimo glede na njegov osnovni namen:
- Diagnostično genetsko testiranje: Se izvaja pri osebah, ki kažejo znake bolezni, za katero obstaja sum, da je genetske etiologije. S testiranjem diagnozo potrdimo ali ovržemo.
- Testiranje prenašalstva: S tem lahko med zdravimi posamezniki identificiramo tiste, ki nosijo okvaro na eni kopiji specifičnega koščka dednega zapisa, ki, kadar je prisotna v obeh kopijah, povzroči bolezen. To velja za avtosomno recesivne dedne bolezni.
- Predimplantacijsko genetsko testiranje: Je specifičen pristop, kjer se v postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo izvede genetsko testiranje embrijev.
Rezultati genetskega testiranja dajejo pomembne informacije že v času nosečnosti. V času pred rojstvom lahko z genetskim testom potrdimo katero koli dedno bolezen. Vendar v diagnostične namene v praksi testiramo tiste plodove, kjer zaradi različnih razlogov obstaja visoko tveganje za genetsko nepravilnost. Z analizo DNA je danes mogoče z neinvazivnim testom plodove DNA v krvi nosečnice po 11. tednu nosečnosti ugotavljati nepravilnosti v številu kopij posameznih kromosomov. Z invazivnim testom (biopsija horionskih resic, amniocenteza) pa pridobimo vzorec posteljice ali plodovih celic, kjer lahko že zelo zgodaj v nosečnosti izvedemo analizo za katero koli genetsko okvaro.
Osebne genetske analize, ki jih ponudniki oglašujejo kot preventivo, morajo izpolnjevati stroge pogoje. Klinično utemeljene genetske preiskave v okviru zdravstvenega sistema imajo takojšen pomen za posameznika in večinoma tudi za njegove sorodnike, ter vključujejo genetsko svetovanje. Po drugi strani pa so testi, ki jih ponujajo neposredno potrošniku, trenutno brez pomembne klinične uporabnosti, če niso klinično utemeljeni. Analiza celotnega genoma z naprednimi tehnologijami omogoča vpogled v celotni dedni zapis, vendar poznavanje pomena vseh sprememb še ni popolno. Vsak posameznik nosi edinstvene spremembe, katerih pomen je težko dokončno opredeliti, zato je klinična interpretacija in genetsko svetovanje ključnega pomena.
Genetsko testiranje in neplodnost: Povezava, ki jo je vredno raziskati
Vsaka nosečnost je čudež - a pot do nje je za nekatere dolga in zahtevna. Ste vedeli, da se vsak šesti par v Sloveniji sooča z neplodnostjo? Eden izmed vzrokov za neplodnost je pogosto genetske narave. Po ocenah je v 15-30 % primerov pri moških in v približno 25 % primerov pri ženskah vzrok za neplodnost prav genetskega izvora. Kljub temu, da genetsko testiranje postaja vse bolj dostopno in informativno, se številni pari še vedno ne odločijo zanj. Razlogi so povezani predvsem z nepoznavanjem možnosti, predsodki in strahom.
Genetski vzroki lahko pomembno prispevajo k težavam z zanositvijo ali ponavljajočim se splavom. Zmotno je verjeti, da je genetsko testiranje primerno le za pare z znano družinsko obremenitvijo ali izrazitimi kliničnimi znaki.
Genetske preiskave s področja neplodnosti so smiselne. Možnosti genetskega testiranja vključujejo:
- Preko napotnice: Če obstaja indikacija, kot so ponavljajoči se spontani splavi, neuspešni IVF postopki, znane genetske bolezni v družini, motnje menstrualnega cikla, zelo slaba kvaliteta ali odsotnost semena ter odsotnost semenovodov. Napotnico običajno izda ginekolog.
- Samoplačniško: Za pare, ki se borijo z neplodnostjo in želijo široko usmerjeno genetsko analizo, ter za pare, ki postopke IVF opravljajo v tujini.
V ambulanti Medgen opravijo posvet s specialistom klinične genetike ali genomskim svetovalcem, kjer se natančno pogovorijo o zdravstvenem stanju, opravljenih preiskavah in družinski anamnezi. Pomembno je, da se testirata oba partnerja. Po posvetu sledi odvzem krvi za izolacijo dednega zapisa (DNK).
Kariotipizacija iz krvi je osnovna preiskava za ugotavljanje morebitnih kromosomskih nepravilnosti v številu ali strukturi vseh 23 kromosomskih parov. Posledice teh nepravilnosti so lahko vzrok neplodnosti ali ponavljajočih se spontanih splavov.
Pomembno vlogo v neplodnosti igrajo tudi določeni geni:
- Pri ženski plodnosti: Trisomija X, Turnerjev sindrom (monosomija X), Fragilni X sindrom (povezano s prezgodnjo odpovedjo jajčnikov), genetske nepravilnosti, povezane s trombofilijami (motnje strjevanja krvi) kot so Antifosfolipidni sindrom (APS), Faktor V Leiden, okvara gena za protrombin (Faktor II), okvare v genu MTHFR, KIR in HLA-C združljivost, okvare v genu SERPINE1.
- Pri moški plodnosti: Klinefelterjev sindrom (XXY), mikrodelecije kromosoma Y (zlasti v AZF-regijah), okvare v genu CFTR (cistična fibroza), ki lahko povzročijo prirojeno odsotnost semenovodov (CBAVD) ali vplivajo na spermatogenezo.
V ambulanti Medgen ob vsakem pozitivnem izvidu sledi poglobljen posvet s specialistom klinične genetike za razlago izvidov, oceno tveganja in pojasnitev nadaljnjih možnosti.
Klinični inštitut za genomsko medicino: Center za genetsko obravnavo
Klinični inštitut za genomsko medicino (KIGM) Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ponuja celovito obravnavo za posameznike in družine, ki se soočajo z dednimi boleznimi ali skrbmi glede genetskih tveganj. S pomočjo naprednih tehnologij in strokovnega genetskega svetovanja KIGM zagotavlja zgodnje odkrivanje potencialnih genetskih nepravilnosti in s tem boljše možnosti za zdravljenje ter obvladovanje posledic.
Neinvazivni Prenatalni Test (NIPT): Ta sodobna metoda omogoča zgodnje odkrivanje tveganja za kromosomske nepravilnosti, kot je trisomija 21, že od 11. tedna nosečnosti dalje. Test temelji na analizi fetalne DNK v materini krvi in ne predstavlja tveganja za plod ali nosečnico. KIGM uporablja nov protokol za NIPT, skladen z najnovejšimi pravilniki. Pomembno je poudariti, da je NIPT presejalni test, in v primeru sumljivih rezultatov se lahko predlagajo nadaljnje invazivne diagnostične preiskave.
Genetsko Testiranje: KIGM izvaja različne vrste genetskih preiskav, vključno z diagnostičnim testiranjem, testiranjem prenašalstva in predimplantacijskim genetskim testiranjem. Z uporabo naprednih tehnologij, kot je sekvenciranje nove generacije (NGS), omogočajo vpogled v celoten dedni zapis.
Genetsko Svetovanje: Ključen del genetske obravnave je genetsko svetovanje, ki posameznikom in družinam nudi razumevanje genetskih bolezni, njihovih zapletov, vzorcev dedovanja ter možnosti predrojstne diagnostike. Izdelava družinskega drevesa je pomemben del te obravnave.
Zdravstveni razlogi za genetsko testiranje: Vključujejo zaostanek v razvoju otroka, drugačen videz otroka, pogoste razvojne nepravilnosti ob rojstvu, družinsko anamnezo genetskih bolezni, neplodnost in nepravilen spolni razvoj.
Presejalno Testiranje Novorojenčkov: Poleg prenatalnih preiskav je ključnega pomena tudi presejalno testiranje novorojenčkov takoj po rojstvu, ki vključuje odkrivanje redkih bolezni z namenom preprečevanja ali omilitve njihovih posledic.
Genetski zapis in Rh negativna krvna skupina: Med znanostjo in skrivnostnostjo
V DNK-ju so skriti ključi starodavnih zgodb. Eden takih ključev je Rh negativna krvna skupina. Znanstveniki domnevajo, da se je mutacija RhD gena pojavila pred približno 30.000-35.000 leti, verjetno v zahodni Evropi. Vzroki za to mutacijo niso popolnoma jasni, med hipotezami pa so prilagoditev na okolje, naključna genetska sprememba ali vnos zunanjega genetskega materiala.
Težave v nosečnosti lahko nastanejo, ko je mati RhD negativna in plod RhD pozitiven. Vendar pa mnogi, ki nosijo Rh negativno kri, poročajo o nenavadnih izkušnjah, kot so občutek, da ne pripadajo tej realnosti, večja intuitivnost, občutljivost, lucidne sanje ali vizije. Zaradi teh pojavov so se razvile številne mistične teorije, vključno s teorijo o izvenzemeljskem izvoru, povezanostjo z Atlantido ali pa z dediščino kraljevskih linij.
Čeprav znanstveni pogled na Rh negativnost poudarja genetske mehanizme in morebitne težave v nosečnosti, pa duhovni viri dodajajo plast skrivnostnosti in poudarjajo posebne lastnosti, kot so visoka občutljivost na energije, intuitivno vodenje in močna povezava z naravo. Rh negativna kri je tako znanstveno zanimiva kot spiritualno skrivnostna, morda nosi v sebi drugačno frekvenco, ki čaka na aktivacijo.
tags: #genski #zapis #novorojencek