Gibalni razvoj dojenčka je fascinanten proces, ki se začne že v maternici in nadaljuje z neverjetno hitrostjo v prvem letu življenja. Ta razvoj ni le niz zaporednih motoričnih sposobnosti, temveč temelji za celostni razvoj otroka, vpliva na njegovo kognitivno sposobnost, samopodobo in socialne veščine. Zavedanje o tem, kako pomemben je vsak korak v tem procesu, staršem omogoča, da otroku nudijo najboljšo možno podporo.
Prvi mesec: Vse ali nič
V prvem mesecu življenja gibanje novorojenčka zaznamujejo nekontrolirani, celostni gibi, ki jih pogosto opisujemo kot »vse ali nič«. Novorojenčki še nimajo selektivnih gibov ali nadzorovanega gibanja. Zaradi naravno povišanega mišičnega tonusa se pojavljajo verižne reakcije, kjer v gibanje sodeluje celo telo. Tako na primer ob iztegu ene nogice sledi refleksno pokrčenje nazaj, ki mu sledijo ostali udje in celotno telo. V tem obdobju je otrok najbolj miren med spanjem, medtem ko je buden, pa nenehno v gibanju.
Na hrbtu poskuša novorojenček glavo prinesti proti sredini, vendar mu ta hitro pade nazaj. V položaju na trebuhu so rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče pa je na glavi in vratu. Otrok se trudi dvigniti glavo od podlage, a mu to še ne uspeva najbolje.
Drugi mesec: Začetek usmerjanja in asimetrični tonični vratni refleks
V drugem mesecu se otrokovo gibanje postopoma začne usmerjati proti sredini. Gibanje »vse ali nič« se umika, obseg gibov pa se zmanjšuje. Nogice in rokice se ne vračajo več v prvoten položaj. Glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas zadrži, prav tako za kratek čas fiksira pogled.
Zelo pomemben pojav v tem mesecu je asimetrični tonični vratni refleks. Ko ima otrok glavo obrnjeno na stran, je obrazna stran telesa bolj iztegnjena (roka, noga), zatilna stran pa bolj pokrčena. Ta refleks gradi občutek sredine telesa in prispeva k razvoju občutka leve in desne strani. Na trebuhu so roke pokrčene ob telesu, glavo pa lahko dvigne že toliko, da nos dvigne od podlage.
Tretji mesec: Stabilnost in prve samostojne igre
V tretjem mesecu dojenček že dobro zadrži glavo v srednjem položaju in jo lahko premika levo in desno. Noge postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad kolki, v tem položaju so aktivne, stopala pa se dotikajo in premikajo. Noge nato spusti na podlago, na zunanji rob stopal. Roke pripelje na sredino telesa, vendar še ne poseže v prostor.
Še vedno je prisotno drobno gibanje celega telesa, imenovano »drencanje«, ki je ključno za pridobivanje stabilnosti in občutka sredine. Na trebuhu so komolci za malenkost postavljeni bolj naprej kot ramena, kar dojenčku zagotavlja stabilen položaj za dviganje in spuščanje.
Četrti mesec: Vzravnanost in raziskovanje sveta
Na hrbtu dojenček leži bolj vzravnano in vzdržuje sredino. Ta vzravnan položaj omogoča dvig medenice od podlage in prosto postavitev nog v prostor. Noge so pokrčene v kolenih in kolkih približno 90°. Vid spodbuja poseganje z rokami v prostor, ko pa zagleda svoja kolena, se jih poskuša dotakniti. V tem mesecu se dojenček že obrne na bok, kjer glavo za kratek čas dvigne od podlage, vendar se za igro še vedno obrne nazaj na hrbet. Na trebuhu je na komolcih, glavo pa lahko giba v vse smeri. Če se istočasno odrine od komolca in kolena na isti strani telesa, se lahko obrne na hrbet.
Peti mesec: Krepitev gibalnih sposobnosti in aktivno obračanje
V petem mesecu se dvig medenice v hrbtnem položaju še okrepi. Otroka zanimajo njegova stopala in prstki na nogah. Ko se zasuče na trebuh, že med samim zasukom aktivira dvig glave. V bočnem položaju je bolj stabilen in ga zadrži dlje časa, kar mu omogoča igro. Na trebuhu je obremenjena noga bolj iztegnjena, medtem ko je razbremenjena noga bolj pokrčena. Pojavi se tudi dejavnost, imenovana »plavanje«, kjer so noge popolnoma iztegnjene, roke dvignjene, glava pa gleda v prostor.
Šesti mesec: Začetek samostojnega premikanja in koordinacije
Na prehodu iz petega v šesti mesec se dojenček na trebuhu začne vrteti v levo ali desno stran, kar imenujemo pivotiranje. Sposoben je hotenega odpiranja in zapiranja dlani; ko vidi predmet, gre z rokami proti njemu. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico. Z obračanjem pogleda vstran in nazaj za mamo ali igračo se obrne na trebuh. Ko je na trebuhu oprt na dlani, mu uspe odriniti se nazaj na vse štiri.
Sedmi mesec: Prvi poizkusi plazenja in samostojnega sedenja
Približno v starosti sedmih mesecev se nekateri dojenčki začnejo premikati po vseh štirih. Pomembno je poudariti, da nekateri otroci tega nikoli ne počnejo, kar pa še ne pomeni, da je z njihovim razvojem kaj narobe. Iz položaja na vseh štirih lahko izteguje eno ali drugo nogo vstran in kmalu ugotovi, kako se lahko samostojno usede z zasukom na eno stran. V tem obdobju otrok v gibanju postane resnično svoboden in ima vse možnosti za raziskovanje okolja. Vendar pa se lahko vse opisano zgodi tudi precej kasneje, pa bo to še vedno v mejah normale. Ko otrok obvlada premikanje po vseh štirih, je le še vprašanje časa, kdaj se bo začel dvigovati ob opori in postavljati na noge.
Stoja: Prvi poizkusi dvigovanja in pridobivanje ravnotežja
Prvi poizkusi stoje se začnejo, ko se otrok z rokami poskuša povleči gor, da bi se postavil na noge. Ko se nanje postavi, se še ne zna kontrolirano spustiti nazaj na tla, zato se spusti in pade nazaj na zadnjico. S ponovitvami se otrok nauči odrivati od nog in se ne vleče več gor z rokami. Spuščanje nazaj na podlago postane postopnejše in bolj načrtovano. Zato je ključnega pomena, da otroku omogočimo čim več svobodnega gibanja po prostoru in ga ne omejujemo.
Prva stoja je vedno nekoliko nestabilna in širokobazna. S ponavljanjem otrok pridobiva stabilnost in ravnotežje. Na začetku se drži z obema rokama, pozneje samo še z eno, na koncu pa stoji brez držanja. V rokah lahko drži igračo, in ko ga kaj posebej zanima, čeprav je previsoko, se dvigne na prste. Ko poteši radovednost, se spusti nazaj na cela stopala.
Hoja: Od prvih negotovih korakov do samostojne hoje
Otrok se najprej nauči hoje vstran, pri čemer si pomaga z oporo rok na različne predmete v okolici, najprej z obema rokama, nato samo z eno. Ko otrok za hojo ne potrebuje več opore rok, kar pomeni, da je pridobil dovolj stabilnosti in ravnotežja ter vso težo prenese na noge, začne hoditi naprej, in ne več vstran.
Prva hoja je negotova, širokobazna, s pomanjkanjem stabilnosti in ravnotežja. Roke so visoko in komolci rahlo za linijo ramen, tudi medenica še ni povsem poravnana s telesom, ampak je rahlo bolj nazaj. Hoja počasi postaja bolj gotova in stabilna, roke se spustijo, medenica se poravna in ravnotežni odzivi se izboljšajo.
Pomembno je poudariti, da se gibalni razvoj po rojstvu šele intenzivno začne. Izjemno pomembno je, kako se bo dojenček gibalno razvijal v prvem letu življenja, saj si bo v tem času zagotovil dobre temelje za njegov nadaljnji razvoj do konca življenja.
Gibalni mejniki in individualnost razvoja
Zavedati se moramo, da se gibalni razvoj razlikuje od dojenčka do dojenčka. Do približno tretjega meseca starosti naj bi normalni razvoj potekal enotno, kasneje pa se pokaže raznolikost in še vedno popolnoma zdrava odstopanja od normalnega. Starši naj otrok ne primerjajo med seboj, saj je vsak otrok drugačen. Popolnoma zdravo in normalno je v otrokovem razvoju naleteti na odstopanja oziroma razlike. Zato je opis razvoja dojenčka le okviren, in ne točno določen ter za vse enak.
Čeprav obstajajo splošni razvojni mejniki, je pomembno razumeti, da se vsak otrok razvija s svojim tempom. Vzroki za razlike so lahko genetski, pa tudi vplivi okolja igrajo pomembno vlogo. Opisi normalnega motoričnega razvoja se lahko razlikujejo med avtorji, predvsem zaradi različnih kriterijev za določitev »normalnega«. Kljub temu pa obstajajo razponi, znotraj katerih se določeni dogodki v razvoju pričakujejo.
Čeprav bomo opisali motorični razvoj, je bistveno razumeti, da je mentalni razvoj tisti, ki poganja motorični razvoj. Vse od prvih refleksnih gibov do kompleksnih motoričnih sposobnosti, kot je samostojna hoja, je otrokovo telo stalno v procesu učenja in prilagajanja.
Vpliv okolja in podpore staršev
Okoli šestega meseca starosti reflekni gibi jezička pričnejo izginjati, dojenček pa uživa v družbi za mizo. V tem obdobju se nadaljuje dojenje ali hranjenje po steklenički, obenem pa se uvaja tudi običajna hrana. Hranjenje z različnimi vrstami živil, različnih konsistenc in na različne načine, je ključno ne le za telesno rast, ampak tudi za razvoj organov govora.
Ko otrok postane sposoben premikanja po vseh štirih, se odpre nov svet raziskovanja. Pred njim ni nič več varno, zato je nujno poskrbeti za osnovne varnostne ukrepe, kot so ograja na stopnišču in nadzor pri gibanju na prostem. Manjše poškodbe, kot so odrgnjena kolena, postanejo del vsakdana radovednega otroka, ki se šele uči veščin stanja in hoje.
Otrok se ne nauči hoditi, temveč shodi sam. Ko začuti, da je stabilen in si upa, bo shodil. Vodenje za roke je nesmiselno, saj sili otroka v neustrezen položaj in zmanjšuje njegovo samostojnost. Ko otrok shodi sam, ima roke pred seboj pripravljene za morebitni padec. Na začetku je hoja širokotirna z visoko prežo rok.
Gibalna aktivnost za celostni razvoj
Potreba po gibanju in igri je temeljna otrokova potreba. Ob gibanju se otrok uči, sprošča, sooča z izzivi in se preizkuša. Čeprav se časi spreminjajo in je proste igre v naravi čedalje manj, je pomembno spodbujati otrokovo gibalno aktivnost. Vaš čas, namenjen otroku za ciljno usmerjeno telovadbo, bo vplival na njegov gibalni razvoj za celo življenje. Če bo otrok obvladal svoje telo in bo s podobo svojega telesa zadovoljen, bo to pozitivno vplivalo na njegovo samostojnost, samozavest in samopodobo.
Otrok, ki je gibalno dejaven, se prek tega nauči, da so za doseganje uspeha potrebni odločnost, disciplina in odrekanje. Telesna oziroma gibalna dejavnost pozitivno vpliva tudi na razvoj kognitivnih sposobnosti. Starši imajo zelo velik vpliv na gibalni razvoj otroka. Zavedanje o pomembnosti gibalnega razvoja in ustrezna podpora lahko otroku omogočita boljše temelje za zdravo in polno življenje.
Če starši pri ocenjevanju otrokovega razvoja zaznajo morebitne dejavnike tveganja, je priporočljivo, da se obrnejo na strokovnjaka, ki lahko izvede podrobnejšo oceno in po potrebi napoti otroka v razvojno ambulanto.