Glasba je neizogiben del človeškega življenja, ki nas spremlja od samih začetkov. Še preden se otrok rodi, je izpostavljen zvočnim vibracijam in melodijam, ki imajo pomemben vpliv na njegov razvoj. Predstava, da bo otrok zaradi predvajanja klasične glasbe rastočemu trebuščku bolj inteligenten, je sicer postala priljubljena v poznih 90. letih prejšnjega stoletja, ko je vzniknila industrija, ki je nosečnicam prodajala glasbo za povečanje možganskih sposobnosti. Vendar pa ni veliko dokazov, da bi bili vaši potomci zaradi tega pametnejši. Legenda izhaja iz študije, ki jo je med ameriškimi študenti opravila psihologinja Frances Rauscher in v kateri je ugotovila drobno povezavo med inteligenčnim količnikom in poslušanjem Mozartove glasbe. Čeprav zaradi Mozarta vaš otročič morda ne bo pametnejši, pa bodo zato njegovi možgani lahko dejavnejši. Vendar pa glasba nudi bistveno več kot le potencialno povečanje inteligence; njeni učinki segajo na vsa področja otrokovega razvoja - čustvenega, kognitivnega, moralnega, socialnega in celo motoričnega.
Prenatalno obdobje: Prvi stik s svetom zvoka
Uho je otrokovo prvo okno v svet. Že okoli 16. ali 18. tedna nosečnosti malček prvič zasliši zvok. Do 24. tedna se ušesa hitro razvijajo in dokazano je, da dojenčki obrnejo glavo kot odgovor na glasove in zvoke. V tretjem trimesečju nosečnosti otrok zagotovo sliši glasbo, ki jo predvajate. Nežni zvoki, kot so uspavanke, in čudovite melodije, ki vzbujajo srečo, so zasnovani tako, da pomirjajo, saj gre za preproste, ponavljajoče se melodije. Takšna glasba pomaga stimulirati otrokov slušni sistem in spodbuja zdrav razvoj možganov.
Pomembno je, da se nosečnice izogibajo preglasni ali agresivni glasbi, saj lahko to povzroči stres tako zanje kot za dojenčka. Prav tako nikoli ne polagajte slušalk neposredno na trebuh. Prevelik hrup ali nepredvidljivi zvoki lahko otroka prestrašijo in povzročijo stres.
Evropska raziskava iz leta 2013 je na primer pokazala, da ima izpostavljenost nerojenega otroka glasbi dolgoročen učinek na njegove možgane. Ugotovili so, da so si novorojenčki zapomnili različico pesmi "Twinkle, Twinkle Little Star", ki so jim jo predvajali v maternici, in se odzvali drugače, ko so jim predvajali druge različice. Presenetljivo je, da so druge študije pokazale, da se dojenčki rodijo s prirojeno sposobnostjo zaznavanja glasbenih ritmov.
Nosečnost in rojstvo otroka sta pomembni življenjski prelomnici in zato lahko predstavljata tudi stresno obdobje. Ženska se v nosečnosti pripravlja na novo vlogo, kar lahko vodi v anksioznost in depresijo. V teh primerih se je poslušanje skrbno izbrane glasbe izkazalo za zelo pozitivno, tudi pri rizičnih nosečnostih. V Sidorenkovi študiji se je izkazalo, da glasba preventivno vpliva na prezgodnji porod, z njo pa so uspešno vplivali tudi na zmanjšanje hipertenzije. Glasba je zmanjšala pogostost anksioznosti pri nosečih ženskah, pa tudi takoj po porodu.
Pri izboru glasbe v nosečnosti je treba upoštevati posameznikove preference in potrebe, pa tudi samo zdravstveno stanje. Telo se različno odzove na različne tipe glasbe, zato jih je treba prilagajati v skladu s tem, kaj bi radi dosegli. Raziskave so na primer pokazale, da hitra glasba vpliva na zvišanje krvnega tlaka in hitrosti dihanja. Nasprotno vpliva počasna glasba - ta zmanjša hitrost srčnega utripa in dihanja. V prenatalnem obdobju in za dojenčke so tako najbolj primerne uspavanke, z enakomernim in počasnejšim ritmom.
Glasba pomiriti otroka z zvoki narave
Vpliv materinega glasu in zvoka na nerojenega otroka
Veliko je raziskav o vplivu materinega glasu na nerojenega otroka. Ko mati glasno bere, njen glas na nerojenega ali novorojenega otroka deluje pomirjujoče in zmanjšuje njegov srčni utrip. Dokazano je, da intonacija glasu vpliva na slušno učenje, zaradi česar novorojenček prepozna materin glas in ga vzljubi.
Posebno vlogo zvočne stimulacije so mnoge študije opazile tudi pri nedonošenčkih. Tukaj gre predvsem za materin glas in zvok srčnega utripa, ki imata izjemno pomirjujoč učinek. Poleg tega so kot posledico zvočne terapije v kombinaciji s "kengurujčkanjem" opazili normalizacijo temperature, dihanja, srčnega utripa, rasti in telesne mase. V povprečju so bili zato ti otroci hospitalizirani manj časa. Poleg materinega glasu in srčnega utripa so raziskovali tudi vpliv petja in igranja na instrumente pri nedonošenčkih na intenzivni negi. Po glasbeni stimulaciji so opazili ustreznejši srčni utrip, zmanjšala se je pogostost in obseg joka, spanec je bil bolj kvaliteten. Otroci na intenzivni negi, ki so poslušali uspavanke, so jokali manj in spali več, kar je pozitivno vplivalo na njihov razvoj. Seveda je to delovalo tudi posredno, preko mater, ki so bile zaradi glasbe med "kengurujčkanjem" bolj umirjene.
Novorojenčki: Vzpostavljanje navezanosti skozi glasbo
Po rojstvu otroka ostajajo učinki glasbe podobni kot pred tem, njena vloga pa se le še poveča. Predvsem velika vloga je bila dokazana pri vzpostavljanju navezanosti med materjo in dojenčkom preko petja. V študiji, kjer so matere pele svojim otrokom v prvih 6 tednih njihovega življenja, so opazili, da so bili odnosi med njimi bistveno bolj kvalitetni. Pokazalo se je tudi dejstvo, da so ti otroci bistveno manj jokali od otrok v kontrolni skupini.
Iz kvalitetnih odnosov od prvih dni otrokovega življenja dalje se razvije varnejša navezanost, ki se nadaljuje skozi celo življenje. V študiji so ugotovili, da veliko novih staršev ne ve točno, kako z otrokom komunicirati v prvih tednih, glasba pa se je izkazala za enostavno rešitev te težave. Pri tem nikakor ne gre za to, koliko posluha in smisla za glasbo ima oseba, saj lahko uporabljate čisto enostavne melodije in besede. Konkretno v tej študiji so uporabili melodijo znane pesmice, besedilo pa so mamice sproti sestavljale same.
Pojte svojemu dojenčku: uspavanke in preproste pesmi so odličen način za vzpostavitev čustvene vezi z dojenčkom. Uporaba glasbil: tudi preprosta glasbila, kot so ropotuljice, bobni ali ksilofoni, so odlična za razvoj motoričnih spretnosti in koordinacije. Glasbene urice za dojenčke: v mnogih mestih so na voljo glasbene delavnice, ki so prilagojene starosti in razvojnim stopnjam dojenčkov.
Predšolsko obdobje: Spodbujanje celostnega razvoja in glasbenih sposobnosti
V predšolskem obdobju je najpogosteje preučevan razvoj glasbenih sposobnosti in učinek glasbe na celostni razvoj. V tem obdobju otroci že sami pojejo in igrajo na preproste instrumente (npr. ropotuljice, ksilofon …). Otrokova aktivna udeležba v ustvarjanju glasbe pozitivno vpliva na njihov spomin, izboljšuje prostorsko-časovno sklepanje, besedne in prostorske sposobnosti, učinki pa so vidni tudi na čustveni inteligenci.
Kar se tiče poslušanja glasbe, je pri tej starosti otrok slušno zelo dovzeten, zanima se za raznolike zvrsti glasbe. Zato je pomembno, da mu omogočimo čim več raznolikih glasbenih izkušenj. Od petja preprostih pesmic, do poslušanja, plesa ob glasbi, izdelave lastnih instrumentov in igranje na njih - možnosti je ogromno. Naj poudarimo, da se tukaj nikakor ne ozirajte na to, ali ste nadarjeni na glasbenem področju, pomembno je, da se otrok ob tem zabava.
Raziskava, ki jo je vodil Dr. E. Glenn Schellenberg z univerze v Torontu, je proučevala vpliv zunanjih dejavnosti na šestletnike. Znanstvenik je zbral 144 otrok in jih razdelil v štiri skupine: ene so igrale klavir, druge so se učile petja, tretje gledališko igro in četrte nič. Dodatne dejavnosti so otroci imeli vse leto. Reševali so inteligenčne teste pred poukom in po njem - najuspešnejši so bili tisti v dveh glasbenih skupinah, pri njih je bil tudi inteligenčni količnik občutno višji kakor pri otrocih v preostalih dveh.
Vpliv glasbe na govorno-jezikovni razvoj
Glasba ima pozitiven učinek na različne nivoje govorno-jezikovnega razvoja. Še posebej vpliva na:
- Povečanje obsega verbalnega spomina.
- Razvijanje sposobnosti poslušanja.
- Povečanje besedišča.
- Razvoj fonološkega zavedanja.
S petjem pesmic se otrok na zabaven način uri v različnih jezikovnih spretnostih:
- Natančno artikuliranje glasov in besed znotraj pesmi spodbuja pravilno izgovorjavo.
- Večkratno ponavljanje verzov in refrenov pesmi vpliva na razvoj sposobnosti slušne percepcije, spomina, priklica in obnovitve besed.
- Petje z odmevom (ponavljanje fraze pesmi za nami) pomaga pri razvoju slušne percepcije, imitacije zvokov in širjenju besedišča.
- Petje z vstavljanjem (vstavljanje posameznih besed na koncu kitice) pripomore k razvoju fonološkega zavedanja.
- Petje v skupini spodbuja socializacijske sposobnosti, ki so prav tako zelo pomemben element komunikacije.
Druge glasbene dejavnosti (npr. poslušanje glasbe, ritmične igre, igranje na inštrumente) razvijajo otrokov melodični in ritmični posluh, kar pripomore k fonološkemu in fonemičnemu ozaveščanju v lastnem jeziku. Zaradi pozitivnih učinkov glasbe na govorno-jezikovni razvoj je le-ta lahko vključena v terapijo govorno-jezikovnih motenj. Najpogosteje se jo poslužuje pri obravnavi oseb z glasovnimi motnjami, artikulacijskimi motnjami, apraksijo, dizartrijo, jecljanjem, fonološkimi motnjami, afazijo, zakasnelim govornim razvojem, disleksijo in motnjami avtističnega spektra.
Šolsko obdobje: Glasba kot orodje za učenje in kognitivni razvoj
Šolsko obdobje s seboj prinaša bolj strukturirano učenje in poučevanje. Zato ni presenetljivo, da se tukaj več pozornosti posveča vplivom glasbe na učenje, tako s kognitivnega, kot s čustvenega vidika. Kot sredstvo za učenje obsežnih gradiv se je glasba uporabljala že v srednjem veku, saj si preko petja besedila snov otroci lažje zapomnijo. Na spomin vplivamo tudi indirektno, s poslušanjem glasbe v ozadju. Poleg spomina lahko vplivamo tudi na pozornost - pri tem se je kot najbolj učinkovito izkazalo poslušanje ene od Mozartovih skladb (Sonata za 2 klavirja E448). Na splošno je za učne namene najbolj primerna tiho predvajana instrumentalna glasba. Kakšno glasbo izberemo, pa je odvisno od tega, kaj točno želimo z njo doseči.
Izsledki ameriške raziskave, ki sta jo na osnovnošolskih otrocih opravila Joseph M. Piro in Camilo Ortiz z univerze na Long Islandu, poročajo o blagodejnem vplivu glasbenega šolanja in igranja na inštrumente. Otroci, ki se več let ukvarjajo z glasbo, v šoli dosegajo boljše rezultate pri jezikovnem pouku, branju in pismenosti. V okviru raziskave so več let spremljali uspešnost dveh skupin učencev drugega razreda iz istega okolja. Ena skupina je imela za seboj tri leta sistematičnega igranja klavirja, v drugi pa so bili učenci brez formalne glasbene izobrazbe. Ob začetku in koncu desetmesečnega šolskega leta so preizkusili njihove bralne sposobnosti in ugotovili, da so se prvi veliko bolje odrezali kot drugi.
Raziskovalci švedskega inštituta Karolinska so odkrili povezavo med inteligenco in smislom za ritem. Ohranjanje tempa je pomembno za možganske procese, ki so odgovorni za razumevanje in reševanje problemov. Povezanost glasbenih sposobnosti z govornim razvojem je pri nas preučevala Anja Božič. Raziskava je potrdila povezavo med glasbenimi sposobnostmi in fonološkim zavedanjem oziroma zavedanjem glasovnih struktur besed lastnega jezika pri predšolskih otrocih. To so merili z nalogami, v katerih so morali otroci prepoznati, razločiti ali združiti posamezne glasove v besede. Rezultati so pokazali, da na prepoznavanje začetnega in končnega glasu vpliva melodični posluh, na sposobnost povezovanja glasov pa ritmični posluh.
Mladostništvo in odraslost: Glasba kot orodje za dobro počutje in terapijo
Ugodni učinki glasbe se nadaljujejo skozi celo življenje. Služi nam lahko za sprostitev ali spodbuja našo produktivnost, lahko nas motivira, nam pomaga predelovati čustva in še mnogo drugega. Naj na tem mestu omenimo še glasbeno terapijo, ki je dokazano učinkovita pri spoprijemanju z depresijo, anksioznostjo in demenco. Uporablja se tudi pri delu z osebami z motnjo v duševnem razvoju, motnjami avtističnega spektra, z govorno-jezikovnimi težavami in učnimi težavami.
Na splošno lahko rečemo, da nam glasba pomaga pri izboljševanju kvalitete življenja, zato izkoristimo njene učinke, kolikor se le da. Glasba je tako širok pojem, da se za vsakega najde nekaj, kar mu je všeč. Poslušajte glasbo, igrajte instrumente ali uporabite vsakdanje predmete, ki jih najdete doma, in začnite ustvarjati glasbo. Glasba ima močan vpliv na vse ljudi, ne glede na starost.
Zaključek: Neprecenljiva vrednost glasbe za razvoj
Glasba je pomemben del naših življenj. V kakršnikoli obliki že, spremlja nas na vsakem koraku, večinoma preden prve korake sploh naredimo. Strokovnjaki omenjajo, da ima vsak od nas prirojene glasbene sposobnosti. Če opazujemo razvoj govora pri otroku, lahko to vidimo. Preden začne s simbolnim govorom, namreč uporablja intonacijo in ritem jezika. Tudi zgodovinski razvoj kaže, da je bil peti jezik predhodnik govorjenemu. Glasba je torej pri človeku prisotna od vsega njegovega začetka. Zaradi tega ni naključje, da ima tako močan vpliv na nas. Glasba namreč zajame celostni razvoj, tako čustveni, kognitivni, moralni in socialni, kot tudi motorični, zato bi bilo škoda, da njenih prednosti ne bi izkoristili. Na splošno jo lahko uporabimo tudi kot motivacijsko sredstvo, pomaga pri oblikovanju pozitivne samopodobe, vpliva na socialni razvoj in kognitivno delovanje (pozornost, spomin …) ipd. Vključevanje glasbe v zgodnje obdobje otrokovega življenja prinaša številne koristi za njegov razvoj. Glasbene aktivnosti spodbujajo učenje, razvijajo motorične in kognitivne sposobnosti ter krepijo čustveno vez med staršem in otrokom. Z rednim vključevanjem melodij in ritmov v vsakdanje rutine boš otroku omogočila bogato senzorično okolje, ki podpira njegov celostni razvoj.