Zastoj rasti plodu (ZRP) je stanje, pri katerem plod v maternici ne raste tako, kot bi pričakovali glede na svojo gestacijsko starost. To lahko predstavlja resno skrb tako za nosečnico kot za prihodnjega otroka, saj lahko ima dolgoročne posledice na njegovo zdravje in razvoj. Ginekologinja in porodničarka Nataša Tul Mandič ter pediater Lev Bregant iz ljubljanske porodnišnice pojasnjujeta, kaj pomeni zastoj rasti, zakaj do njega pride, kako ga prepoznamo in kakšne so možnosti obravnave.
Kaj pomeni zastoj plodove rasti?
Zastoj v rasti plodu pomeni, da je ocenjena velikost plodu manjša, kot bi pričakovali glede na višino nosečnosti. Rast je kompleksen proces, odvisen od številnih dejavnikov, med katerimi genetska osnova igra pomembno vlogo. Vsak posameznik ima namreč svojo genetsko predodrejenost za rast. Za otroke vseh starosti, pa tudi za odrasle, obstajajo krivulje rasti, ki omogočajo oceno, ali je posameznik primerno velik, premajhen ali celo prevelik.
Slovenci že desetletja uporabljamo lastne krivulje rasti za novorojenčke, s katerimi takoj po rojstvu ocenimo primernost velikosti vsakega novorojenčka. Te krivulje so narejene tako, da je pet ali 10 odstotkov zdravih posameznikov vedno pod spodnjo mejo. Če ugotovimo, da je novorojenček manjši, kot smo pričakovali glede na višino nosečnosti, v kateri se je rodil, najprej pogledamo, kako veliki so njegovi starši, nato pa ocenimo, ali je zares zaostal v rasti.
V zadnjih desetletjih se je razvijala medicina plodu (fetalna medicina), ki omogoča spremljanje rasti plodu že med nosečnostjo. Rast plodu ocenjujemo z ultrazvokom (UZ), pri čemer ultrazvočne meritve vnašamo v krivulje rasti, s čimer sledimo rasti plodu.
Zakaj pride do zastoja rasti plodu?
Vzrokov za zastoj v rasti plodu je mnogo. Ključno je natančno določiti višino nosečnosti, ki se običajno ocenjuje glede na prvi dan zadnje menstruacije. Ker pa nekatere ženske imajo neredne cikluse in ker na ovulacijo vplivajo številni dejavniki, se neredko zgodi, da je ocena višine nosečnosti po zadnji menstruaciji netočna. Zato vsem nosečnicam priporočamo oceno višine nosečnosti z UZ ob prvem obisku pri ginekologu, ki naj bo v prvem trimesečju nosečnosti. Takrat so zastoji v rasti plodu izjemno redki in velikost plodu natančno kaže na njegovo starost. Z UZ tako potrdimo pričakovani dan poroda ali ga spremenimo. Kasneje tega datuma ne spreminjamo več. Če je višina nosečnosti nepravilno določena, lahko plod po krivici ocenimo za premajhnega ali prevelikega.
Do pravega zastoja v rasti lahko pride zaradi več dejavnikov, ki so povezani s plodom, posteljico ali nosečnico.
Vzroki na strani plodu:Bolezni plodu, ki povzročajo zastoj rasti, so lahko kromosomske ali genetske narave. Nekatere od teh bolezni lahko odkrijemo z UZ že pred rojstvom. Presejalni test za zgodnje odkrivanje kromosomskih in genetskih nepravilnosti je UZ med 11. in 14. tednom nosečnosti z oceno nuhalne svetline v kombinaciji s hormonskimi testi. Nekatere znake bolezni pri plodu lahko odkrijemo tudi na rednem pregledu plodu med 20. in 24. tednom nosečnosti ali kasneje. Žal pa je mnogo genetskih bolezni (ki so sicer redke) težko ugotoviti pred rojstvom.
Vzroki na strani posteljice:Posteljica je ključnega pomena za zagotavljanje kisika in hranil plodu. Če posteljica ne deluje pravilno, lahko to povzroči zastoj v rasti. Pogosteje gre za kombinacijo bolezni ali stanj pri nosečnici, ki vplivajo na moteno delovanje posteljice. Vsem dobro znan vzrok je kajenje nosečnice. Strupi iz cigaret okvarijo žile nosečnice, še bolj pa nežne žile posteljice, ki zato plodu ne more dovajati dovolj kisika in hrane.
Vzroki na strani nosečnice:Bolezni nosečnice so pogost vzrok za zastoj rasti plodu. Nekatere bolezni so znane že pred nosečnostjo, nekatere se na novo pojavijo ali jih odkrijemo šele v nosečnosti.
- Preeklampsija: Najpogostejša bolezen, ki se pojavi samo v nosečnosti (pri petih odstotkih nosečnic) in pri kateri lahko pride do zastoja v rasti plodu, je preeklampsija. To je bolezen, ki se pri nosečnici kaže s povišanim krvnim tlakom in beljakovinami v urinu. Nastane zaradi ne povsem pojasnjene motnje v ugnezdenju posteljice. Odkrivamo jo ob rednih pregledih v ambulanti za nosečnice, tveganje za nastanek bolezni pa tudi z UZ opazovanjem pretokov skozi žile, ki vodijo kri v maternico.
- Kronične bolezni: Pri nosečnicah s kroničnimi boleznimi, ki prizadenejo njihov srčno-žilni sistem (npr. sladkorna bolezen, visok krvni tlak, avtoimune bolezni ipd.), so zastoji v rasti plodu pogostejši. Te nosečnice naj bi zanosile v času, ko so bolezni dobro urejene, ter bile v času nosečnosti vodene pri specialistu za njihovo bolezen in specialistu porodničarju. Z dobrim vodenjem nosečnosti lahko številne zaplete - med katerimi je tudi zastoj rasti plodu - preprečimo ali omilimo njihove posledice. Včasih bolezni nosečnice odkrijemo šele potem, ko smo opazili, da plod zaostaja v rasti (npr. nagnjenost k trombozam).
- Okužbe: Med vzroki za zastoj v rasti plodu so tudi nekatere okužbe v nosečnosti.
Ali nosečnica lahko sama ugotovi zastoj rasti?
Nekatere nosečnice same opazijo, da jim trebuh prepočasi raste. To je sicer zelo nezanesljiv znak. Na žalost nimamo zanesljivega znaka, po katerem bi nosečnice same ugotovile, da plod slabo raste. Na vsakem rednem pregledu v ambulanti za nosečnice po 20. tednu zdravnik izmeri razdaljo med sramno kostjo nosečnice in vrhom maternice, kar lahko daje grobo oceno rasti plodu.
Kaj sledi po ugotovitvi zastoja rasti?
Ob ugotovitvi, da plod zaostaja v rasti (včasih je potrebnih več meritev v razmaku od dveh do štirih tednov, da opredelimo zastoj rasti), vedno ocenimo še količino plodovnice, izgled posteljice, telesne strukture plodu (morfologija plodu), pretoke skozi različne žile ter zdravstveno stanje nosečnice. Šele na podlagi analize vseh dejavnikov, ki lahko vplivajo na rast plodu, in opažanj se odločimo, kako bomo ukrepali. Včasih odvzamemo vzorec plodovnice, da izključimo kromosomske bolezni plodu, včasih zdravimo nosečnico, iščemo okužbe, včasih se odločimo za takojšen porod ali pa samo za podrobnejše spremljanje rasti plodu. Kako bomo ukrepali, je odvisno od višine nosečnosti in spremljajočih ugotovitev; enotnega recepta ni.
Ali lahko nosečnica prepreči zastoj rasti?
Vsem, ki načrtujejo nosečnost, svetujemo zdrav način življenja (zdrava prehrana, gibanje, opustitev razvad, zlasti kajenja, drog, alkohola, ponočevanja) in pregled pri ginekologu pred nosečnostjo (za izključitev prirojenih in pridobljenih nepravilnosti maternice). Pregled pred zanositvijo je pomemben predvsem za ženske, ki imajo za sabo neuspešne nosečnosti (več splavov, težke zaplete v prejšnjih nosečnostih, zelo prezgodnje porode, hud zastoj v rasti plodu, mrtvorojenega otroka) ter za ženske s kroničnimi boleznimi. Z dobrim načrtovanjem nosečnosti lahko marsikateri zaplet preprečimo.
V nosečnosti prav tako svetujemo zdrav življenjski slog z dovolj gibanja in počitka ter redne preglede v ambulanti za nosečnice.
Če je mati rodila enega otroka, ki je imel zastoj rasti, ali bo imel naslednji otrok enake težave? Odvisno od tega, kaj je bil vzrok za zastoj v rasti prvega otroka. Če se ta vzrok ponovi, se lahko ponovi tudi zastoj v rasti, sicer pa ne. Če je, na primer, nosečnica kadila in kadi tudi v drugi nosečnosti, so težave lahko še hujše. Ali če ima kronično bolezen, ki se je z leti poslabšala (npr. neurejena sladkorna bolezen, visok krvni tlak ipd.), je izid nosečnosti lahko bistveno slabši kot v prvi nosečnosti. Velja pa seveda tudi obratno: če vzrok odpravimo ali omilimo, bo izid nosečnosti praviloma boljši.
Posledice zastoja rasti pri otroku
Pediater Lev Bregant iz ljubljanske porodnišnice pojasnjuje, da je bistveno ugotoviti, za kakšno vrsto zahiranosti gre: simetrično ali asimetrično.
- Simetrična zahiranost: Pri simetrični zahiranosti je enako zavrta rast glave in telesa. Za te otroke rečemo, da so "maj hni". Vzrok za manjšo ali počasnejšo rast je nastopil že zelo zgodaj v razvoju plodu ali pa plod ni imel mehanizmov za prilagoditev na manjši dotok krvi iz posteljice. V tem primeru je treba najprej iskati vzrok v genetiki, bodisi gre za genetsko napako (kromosomopatije, genopatije), presnovne motnje, zelo zgodnjo okužbo matere, ki se prenese tudi na otroka, ali pa gre le za majhno raso (npr. romski otroci so večinoma manjši od ostalih slovenskih otrok). Nujno je poznati mere staršev! Če je genetska napaka izključena, lahko sklepamo, da je vzrok v družini.
- Asimetrična zahiranost: Pri asimetričnem zastoju pravimo, da so otroci "lahki", njihova teža je premajhna za gestacijsko starost, medtem ko je obseg glavice še v normalnem območju, dolžina telesa pa je bodisi premajhna ali še na meji normale. V tem primeru sklepamo, da je prišlo do motene rasti relativno pozno, npr. v zadnjem trimesečju nosečnosti. Vzrok je ponavadi na materini strani, kamor prištevamo posteljico, popkovnico in maternico.
Za obe skupini otrok je značilno, da imajo slabo razvito črevo, nimajo podkožnega maščevja in imajo zelo gracilne okončine. Najbolj so trpeli tisti organi, ki jih plod ni uporabljal oz. jih ne rabi za preživetje v maternici.
Razlika med majhnimi in lahkimi novorojenčki
Bistvena razlika med majhnimi in lahkimi novorojenčki je v obsegu glavice. Pri majhnih novorojenčkih so majhni tudi možgani (majhen obseg glave), pri lahkih pa so adaptacijski mehanizmi dolgo časa omogočali še zadosten pretok krvi skozi možgane in ti niso trpeli pomanjkanja, zato so dovolj veliki. Zaradi te razlike v rasti možganov je bistvena tudi dolgoročna prognoza, ki je pri majhnih resnejša. Majhni bodo verjetno celo življenje manjši od vrstnikov, lahki pa razliko v teži v nekaj letih nadoknadijo.
Kratkoročne težave oz. zdravstveni zapleti so pri obeh skupinah podobni: adaptacijske težave pri prehodu iz življenja v maternici na pogoje zunaj nje, prehodna dihalna stiska, motena toleranca glukoze, motnje kontrole telesne temperature, zlatenica, policitemija (gosta kri), kasneje lahko tudi anemija, počasna oz. slaba prebava zaradi slabo razvitega črevesja. Pri majhnih so problemi velikokrat vezani na osnovno motnjo (metabolno, genetsko) in so specifični za vsako bolezen posebej.
Posebna nega za novorojenčke z zastojem rasti
Novorojenčki, ki so imeli/imajo zastoj rasti v maternici, potrebujejo posebno nego. Bistvena razlika med njimi in nedonošenčki je v zrelosti ob rojstvu. Zrelost gre nekako vzporedno s številom tednov, ki jih plod preživi v maternici. O nedonošenosti govorimo, kadar se otrok rodi pred napolnjenim 37. tednom, za zahirane pa velja porodna teža pod 10. percentilom za vsak posamezen teden gestacijske starosti. Velikokrat so zahirani otroci obenem tudi nedonošeni, če je porod nastopil pred 37. tednom.
Koliko težav bodo imeli po rojstvu, pa je odvisno od zrelosti. Če bi primerjali nedonošenčka s 1500 grami (t.j. okoli 32. tedna) in enako težkega zahirančka pri 36 tednih, bi imel nedvomno več težav nedonošenček, ker je bolj nezrel. Za neonatologe je bistven podatek gestacijska starost in manj porodna teža! Pri ekstremni zahiranosti pa lahko pričakujemo, da bodo imeli otroci zelo podobne težave kot nedonošenčki.
Za kasneje v življenju lahko rečemo, da bodo zahirančki manjši od vrstnikov oz. so manjši, kot bi pričakovali glede na velikost staršev, ker niso mogli izkoristiti celotnega rastnega potenciala. Manjši del zaostanka v rasti se nadoknadi, vse pa ne. To velja za zahirančke in ne za družinsko majhne otroke. Nedonošenčki so kasneje tudi lahko manjši od vrstnikov, imajo pa še dodatne težave, ki izvirajo iz neonatalnega obdobja kot posledice komplikacij zaradi nedonošenosti (možganske krvavitve, cerebralna paraliza, motnje vida, sluha, kronična pljučna bolezen - odvisnost od kisika, prehodna slabokrvnost, motnje hranjenja).
Vprašanja nosečnic glede nizke glavice plodu
Nekatere nosečnice se po 20. tednu nosečnosti srečujejo z zaskrbljenostjo, ker je glavica plodu locirana nizko v medenici, blizu materničnega vratu. Pomembno je poudariti, da plod v maternici nima "teže" v klasičnem fizikalnem smislu, saj je obdan z vodo in ima vzgon. Zato ne more neposredno pritiskati na maternični vrat. Lahko pa celotna vsebina nosečnosti predstavlja preobremenitev za maternico, kar v redkih primerih lahko vpliva na maternični vrat.
Po mnenju nekaterih strokovnjakov, kot je mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar, počivanje ali ležanje nima bistvenega vpliva na maternico in maternični vrat, razen v primerih neposredne grožnje prezgodnjega poroda. Pretirano poveličevanje počivanja lahko celo poveča verjetnost za nekatere zaplete, kot je globoka venska tromboza in mišična oslabelost po porodu.
Pomembna podatka sta dolžina materničnega vratu (MV) in gestacijska starost. Če je MV dovolj dolg in zaprt, ter nosečnost poteka v pozni fazi, je skrb glede nizke glavice običajno odveč. Predpisovanje določenih zdravil, kot je Estima Ge, v takšnih primerih, ko MV ni skrajšan, morda ni nujno.
Nosečnost: Vodnik po mesecih | 3D animacija
Sklepanje o položaju ploda
Položaj plodu v maternici je pomemben za potek poroda. Babice in zdravniki izvajajo preglede trebuha, vključno z Leopoldovimi prijemi, da bi ugotovili lego, vstavo, položaj in držo plodu. Najpogosteje je plod v maternici v vzdolžni legi, z glavično vstavo. Pregled trebuha je neinvaziven in daje dragocene informacije o stanju plodu.
Bolečine v medeničnih kosteh
Nosečnice v pozni nosečnosti lahko občutijo bolečine v medeničnih kosteh. To je pogosto povezano s hormonskimi spremembami, ki povzročajo sproščanje vezi v medenici, kar je naraven proces priprave na porod. Tudi pritisk rastoče maternice na medenične strukture lahko povzroči nelagodje. Če bolečine niso povezane z znaki prezgodnjega poroda, kot so redni popadki ali povečan izcedek, običajno niso razlog za posebno skrb.
Kljub temu, da je informacij o zastoju rasti plodu in povezanih stanjih v nosečnosti veliko, je vsak primer individualen. Pomembno je, da nosečnice redno obiskujejo ginekologa, sledijo njegovim navodilom in se posvetujejo ob morebitnih vprašanjih ali skrbeh.
tags: #glavica #nizko #v #nosecnosti