Vaginalna vnetja so pogosta težava žensk v vseh starostnih obdobjih, zlasti pa se pojavljajo med nosečnostjo. Zdravo vaginalno floro uravnavajo mlečnokislinske bakterije (laktobacili), ki tvorijo biofilm in vzdržujejo kisel pH med 3,5 in 4,5. Ta kislost preprečuje pritrditev patogenih bakterij, razrast glivic in drugih neželenih mikroorganizmov. Laktobacili izločajo tudi vodikov peroksid, ki dodatno zavira rast patogenih bakterij. V nožnici so sicer prisotne tudi druge bakterije in pri približno 30 % žensk tudi Candida albicans. Na količino laktobacilov vpliva tudi ženski hormon estrogen.

Pri zdravi vaginalni flori je vaginalni izcedek normalen pojav. Je belkaste barve, brez vonja, na zraku postane rumen in tekoč. Izcedek se ciklično spreminja, več ga je na sredini menstrualnega cikla in med nosečnostjo. Na vaginalno floro vpliva več dejavnikov, ki lahko spremenijo kisel pH nožnice in posledično porušijo ravnovesje. Neravnovesje nastane, ko se zmanjša število laktobacilov in se razrastejo glivice ali bakterije. Vnetja najpogosteje povzročajo glivice. Po raziskavah naj bi najmanj tri četrtine žensk imelo enkrat v življenju glivično vnetje nožnice in zunanjega spolovila, pri polovici žensk pa se te težave ponavljajo. Pri tretjini žensk vaginalno vnetje povzročajo bakterije (bakterijska vaginoza). Glivične okužbe so v menopavznem času redkejše. Ženske v menopavzi pogosto občutijo nelagodje in bolečino v vulvovaginalnem predelu, kar občutno poslabša kakovost spolnega življenja. Govorimo o atrofičnem vaginitisu, ko koncentracija estrogena v telesu pade in ni posledica okužbe.
Glivično vnetje nožnice v nosečnosti
Nosečnice spadajo v skupino ljudi, ki je bolj podvržena določenim okužbam, prav tako je več možnosti, da se ob nezdravljenju razvijejo v resnejše stanje. Vaginalna glivična okužba nastane zaradi glivic, imenovanih Candida albicans. Raziskave so pokazale, da ima približno 20 % žensk v sebi kandido, ta odstotek pa pri nosečnicah naraste na 30 %. Za izboljšanje stanja obstaja tudi nekaj rešitev iz lekarne brez recepta, vendar se je potrebno zlasti v nosečnosti pred tem pogovoriti z zdravnikom.
Več kot polovica nosečnic vsaj enkrat med nosečnostjo preboli glivično vnetje nožnice, mnoge med njimi večkrat. Vnetje povzročijo predvsem glivice rodu Candida, ki so sicer običajen prebivalec nožnice. V nosečnosti pa začne sluznica nožnice, pod vplivom hormona progesterona, ki ga je v izobilju, izločati večje količine sluzi, ki je zelo bogata s sladkorjem glikogenom. Pogosto k temu razbohotenju pripomorejo kar nosečnice same s pretiranim umivanjem. Povečan izcedek iz nožnice je v nosečnosti fiziološki in ga s trdovratnimi seansami v kopalnici ne bomo premagali; nasprotno, zaradi vnetja ga bo še več. Sicer pa glivično vnetje nožnice, razen tega, da je nadležno in občasno srbeče, ne povzroča resnejših težav. Izjema je čas poroda. V nosečnosti to vnetje zdravimo s preparati, ki delujejo le lokalno (na primer s svečkami). Odsvetuje se samozdravljenje. Prav je, da vnetje vidi ginekolog in se, glede na višino nosečnosti, odloči za najustreznejše zdravilo.
V primeru blagih simptomov glivičnega vnetja se svetuje samozdravljenje, če so simptomi izrazitejši, se svetuje obisk ginekologa. Glivična okužba ni spolno prenosljiva bolezen, medtem ko bakterijska vaginoza je. Vendar se glivična okužba spolovila lahko pojavi tudi pri moškem, in sicer v primeru ponavljajočih glivičnih okužb pri ženski.
Vpliv vaginalne mikroflore ob porodu na zdravje otroka

Stanje vaginalne mikroflore ob porodu ima pomemben vpliv na to, kakšno črevesno mikrofloro in s tem imunski sistem bo otrok razvil. Ko je otrok še v maternici, je njegovo črevesje po dosedanjih podatkih raziskovalcev še neposeljeno z mikrobi oziroma sterilno. Naseljevati s številnimi mikrobi se začne šele, ko otrok tekom poroda potuje skozi porodni kanal in v usta zajame mikrobe, ki jih sreča na poti. Zato, kadar je vaginalna sluznica ob porodu zdrava, je tudi štartni zajem mikrobov v prebavila novorojenčka ugoden. Posledično se ob dojenju in kasneje z zdravo prehrano ravnovesje otrokove črevesne mikroflore le še krepi. To pa je dobra popotnica oziroma osnova za zdrav psihični in tudi fizični razvoj otroka. Funkcionalna črevesna flora je namreč eden od osnovnih stebrov tako fizičnega kot psihičnega zdravja.
Nasprotno pa velja, da kadar je ravnovesje vaginalne mikroflore ob porodu porušeno, to lahko vodi v vse slabše zdravje otroka. Če je prisoten obilen beli tok ali celo glivično vnetje nožnice, novorojenček v prebavila zajame mikrobe, med katerimi prevladujejo potencialno škodljivi in ne dobri mikrobi. Če ob tem dojenčka hranimo le z mlečnimi nadomestki in mu kasneje ponujamo še pretežno sladko hrano oz. takšno, ki temelji večinoma na enostavnih ogljikovih hidratih (izdelkih iz rafinirane bele moke…), je možnosti, da se razvije neugodna črevesna mikroflora pri njem še toliko večja. Posledice so sprva lahko prekomerna rast glivic ali drugih škodljivih mikrobov v črevesju.
Črevesna mikroflora in fizične težave otrok
Kadar se prekomerno razmnožijo glivice, to lahko opazimo na različne načine. Otrok ima lahko npr. težave z napihnjenostjo trebuha, prebavne težave, krče, bolečine v trebuhu. Blato je neprijetnega vonja, lahko se razvije glivično vnetje na koži okrog ritke in po spolovilih. Lahko se razvije soor oz. glivično vnetje na ustni sluznici otroka, kar opazimo po belih oblogah na jezičku in po sluznici v ustih. Otrok lahko zaradi bolečin, ker se pod oblogami lahko sluznica tudi vname in boli, tudi zavrača hranjenje. Ker naj bi prekomeren razrast glivic vplival tudi na zmanjšanje izločanja želodčne kisline, ima lahko otrok tudi težave s prebavo beljakovin v želodcu. Prekomerna rast glivic v črevesju pa lahko zmoti tudi prebavo zaužite hrane v prebavilih, kar zmanjša njen izkoristek.
Vse to vpliva na padec otrokove odpornosti in na kopičenje težav z dihali, ušesi, kožo… Kadar zaradi katerega od vnetij otrok prejme še kuro ali dve antibiotikov, se stanje njegove črevesne mikroflore še dodatno poslabša. Antibiotiki namreč še dodatno uničujejo dobre mlečnokislinske mikrobe. V primeru, da se zaradi pomanjkanja zaščitnih mlečno kislinskih mikrobov na črevesni sluznici pojavi še povečana prepustnost sluznice, je le še vprašanje časa, kdaj se bo pri otroku pojavil začaran krog niza fizičnih in celo psihičnih težav.
Črevesna mikroflora in psihične težave otrok
Dr. Natasha Campbell-McBride, nutricionistka in nevrologinja, pojasnjuje, da ima veliko otrok z motnjami pozornosti, koncentracije, govora, otrok z depresijo, epilepsijo, hiperaktivnostjo… in celo z avtizmom močno porušeno črevesno mikrofloro in poškodovano črevesno sluznico že od rojstva. Ker iz črevesja v telo preko poškodovane sluznice uhaja vse več neprebavljenih, prevelikih delčkov hrane, številnih toksinov, mikrobov… je telo otroka v konstantnem boju z njimi. To se ne odraža le v pojavu fizičnih težav otrok (alergij, številnih vnetij,…), temveč sčasoma tudi v pojavu psihičnih težav otrok. Do slednjih pride, ko krvno-možganska pregrada pod pritiskom opisanih bremen začne popuščati. Ta namreč ščiti možgane pred toksini, mikrobi in drugimi nevarnimi snovmi, ki plavajo v krvi, le ko je njena zaščita nepoškodovana. Nevrologinja poroča, da je na tisoče otrok zgolj s spremembo prehrane, s krepitvijo črevesne mikroflore in z odpravljanjem poškodb na črevesni sluznici na naraven način premagalo večino zgoraj opisanih fizičnih in sčasoma tudi psihičnih težav.
Vpliv glivičnega vnetja na porod in porodnico

Glivično vnetje nožnice med porodom samo po sebi sicer ne predstavlja neposredne nevarnosti za novorojenčka, saj se vsak otrok ob rojstvu sreča z glivicami, ki so prisotne povsod. Vendar pa vnetje lahko vpliva na sam porod in porodnico. Vnetje povzroča oteklino in rdečino ter povečano prekrvavitev v vnetem tkivu. Tkivo postane manj elastično in zato bolj ranljivo. Vaginalno vnetje torej lahko poveča tveganje za poškodbo stene nožnice in presredka. Čeprav vnetje poroda ne ovira neposredno, pa poveča verjetnost potrebe po poporodni oskrbi poškodbe mehkih tkiv. Zato je pomembno, da se vnetje pred porodom pozdravi, če je le mogoče.
Če ima ženska med nosečnostjo glivično vnetje nožnice in se pri porodu okuži otrok, posledic za otroka običajno ni, ker se vsak otrok okuži z glivicami takoj ob rojstvu. Glivice so namreč prisotne povsod.
Če ima ženska bakterijsko vnetje nožnice, pa so posledice okužbe pri otroku lahko zelo različne, od skoraj nič do sepse in smrti, odvisno od vrste patogene bakterije. V takšnih primerih je ključnega pomena testiranje na prisotnost patogenih bakterij, kot je na primer streptokok skupine B (SGB), in ustrezno ukrepanje pred porodom.
Zdravljenje in preventiva
Za vzpostavitev ustreznega pH-ja in obnovitev vaginalne flore se uporabljajo pripravki z mlečno kislino, ki pomaga pri obnovi vaginalne flore z laktobacili, in hialuronsko kislino, ki ima vlogo pri ohranjanju vlažnosti tkiv in obnovi razdražene sluznice. Večinoma so registrirani kot medicinski pripomočki.
Za zdravljenje glivičnih vaginalnih vnetij se uporabljajo antimikotična zdravila za vaginalno uporabo (klotrimazol, fentilkonazol, povidon-jodid), ki so nekatera na voljo brez recepta, ter medicinski pripomočki ali galenski izdelki, ki vsebujejo borax ali borovo kislino. V primeru hujših ali zapletenih primerov glivičnih vaginalnih vnetij predpiše zdravilo ginekolog, ki se lahko odloči tudi za zdravljenje s peroralnim antimikotikom. Neželeni učinki lokalnega zdravljenja so redki, najpogosteje se pojavijo na mestu uporabe (pekoč občutek, bolečina, rdečina).
Za zdravljenje bakterijske vaginoze ginekolog običajno predpiše antibiotik (klindamicin, metronidazol, dekalinium), ki se lahko uporablja vaginalno ali peroralno. Pri atrofičnem vaginitisu si ženske lahko pomagajo z izdelki za vlaženje in obnovo sluznice.
Vloga vaginalne flore v zdravem mikrobiomu | Dr. Caroline Mitchell
Pomembna je preventivna skrb za poporodne okužbe že pred porodom, med porodom in po porodu. Pred porodom je treba odstraniti in pozdraviti žarišča, ki bi lahko privedla do vnetja po porodu (npr. gnojna vnetja, angine, urinarna vnetja, vnetja nožnice). Zadnjih 6 tednov nosečnosti se priporočajo spolni odnosi ob uporabi kondomov. Predvsem pa je pomembna osebna higiena, redno menjavanje vložkov, primerna prehrana in telesna aktivnost oziroma zdrav način življenja.
Če ob tem ravnovesje vaginalne mikroflore pomagamo vzdrževati še z občasnimi lokalnimi ukrepi, kot je eno- do dvakrat tedensko izpiranje nožnice z razredčeno mešanico vode in koncentratom fermentirane sirotke (npr. A.Vogel Molkosan), zlasti v zadnjih mesecih nosečnosti in pred porodom, bomo za zdravje otroka že veliko storili sami. Mila za intimno nego naj bodo izključno iz naravnih in ekoloških sestavin s pH-jem, ki vaginalno sluznico podpira (optimalni pH je med 3,8 in 4,5).
Streptokok skupine B (SGB)
Streptokok skupine B (SGB) je vrsta bakterij, ki se pogosto nahajajo v nožnici in danki zdravih žensk. Pojavlja se pri četrtini vseh nosečnic in navadno ne povzročajo simptomov ali okužbe. Težava pa je, kadar se GBS tekom poroda prenese na dojenčka, kar se zgodi v 1% do 2% primerov. V takrat lahko povzroči hudo bolezen, sepso in celo nenadno smrt novorojenčka, kar sicer ni pogosto. Zato je zaželeno, da se vse nosečnice med 35. in 37. tednom nosečnosti testirajo za prisotnost SGB. Če bo test pozitiven, vam bo ginekolog svetoval, kako načrtovati porod ali kako preprečiti, da bi bakterija ogrozila vašega otroka med porodom. Prav tako bo znal presoditi, če je potrebno zdravljenje z antibiotikom v obliki tablet ali injekcij.
V primeru, da ima ženska med nosečnostjo bakterijsko vnetje nožnice, se je potrebno posvetovati z zdravnikom, saj lahko to povzroči zaplete, kot so medenična vnetna bolezen, povečano tveganje spontanega splava, povečano tveganje prezgodnjega poroda.
V primeru glivičnega vnetja se je priporočljivo držati posebne diete, ki izključuje hrano, s katero se hranijo glivice (bela moka, sladkor, kvas, kava, pretirane količine mesa). V jedilnik je priporočljivo vključiti živila, ki jih glivice ne marajo, kot so sveža zelenjava in sadje, peteršilj, bazilika, sirotka, cimet ali fermentirani mlečni izdelki.
Če se med porodom pojavi visoka vročina, bodo zdravniki ali babice sproti spremljali stanje ploda.
Priporočljivo je pitje povečane količine vode, zdravljenje pa poteka z antibiotiki in včasih zahteva tudi hospitalizacijo.
Glede na to, da mikrobna sestava naših sluznic zavisi od našega psihofizičnega stanja, se je dobro tudi nege spolovil lotiti od "znotraj". Za to bo najboljša rešitev, da čim prej oba starša preideta na čim bolj zdrav način življenja, pri čemer naj se zlasti izogibata sladkarijam, alkoholu, industrijsko predelani "mrtvi" hrani, polni aditivov, ostankov pesticidov, prekomerni uporabi antibiotikov, kroničnemu stresu, uporabi konvencionalne kozmetike itd. Prioriteta naj bo naravna ekološka prehrana, krepitev črevesne flore, ustrezna hidracija, uporaba naravne ekološke kozmetike, obvladovanje stresa, dovolj spanja in počitka ter veliko ljubezni do sebe. Ob pojavu prehlada ali drugih blažjih težav le te poskušajte čim prej odpraviti na naraven način, da ne bo vnetje preraslo do te stopnje, ko brez antibiotikov ne bo šlo. Ti namreč močno poškodujejo dobre mikrobe tako na kot v našem telesu.
