Postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), pogosto poznan kot IVF, je za mnoge pare edina pot do uresničitve sanj o otroku. Čeprav je ta postopek lahko čustveno in fizično zahteven, sodobne metode in skrbno načrtovani protokoli znatno povečujejo možnosti za uspešno zanositev. Hormonske injekcije predstavljajo ključni del nadzorovane hiperstimulacije jajčnikov, ki povečuje število pridobljenih jajčnih celic. Ta članek podrobno razlaga vlogo hormonskih injekcij v IVF-u, od različnih vrst zdravil do samega poteka postopka in možnih stranskih učinkov.
Faza 1: Stimulacija jajčnikov z hormonskimi injekcijami
Prva faza postopka IVF vključuje uporabo zdravil za stimulacijo jajčnikov. Ta zdravila, ki uravnavajo hormone, povzročijo rast večjega števila foliklov v jajčnikih. Hkrati pomagajo nadzirati čas ovulacije. Na voljo je vrsta zdravil, med najbolj priljubljenimi pa so klomifen citrat, letrozol in gonadotropini.
Zdravila za stimulacijo jajčnikov se pogosteje dajejo v obliki injekcij kot peroralno. Ženske se naučijo, kako zdravilo dnevno injicirati subkutano (v podkožje), da lahko zdravilo jemljejo doma, ne da bi morale vsakič obiskati kliniko. Po več dneh injiciranja se opravi ultrazvočna folikulometrija za oceno rasti foliklov in po potrebi odvzame tudi kri za določitev ravni hormonov. Glede na rezultate se lahko odmerek zdravila poveča ali zmanjša. Cilj zdravila za stimulacijo jajčnikov je, da jajčniki proizvedejo najmanj dva zdrava folikla, velika vsaj 15-18 mm. V mnogih primerih se jih razvije veliko več kot le dva.
Ko se folikli opredelijo kot primerno veliki, se ženski injicira humani horionski gonadotropin (hCG) ali tako imenovana "stop injekcija". Približno 36 ur po injiciranju hCG so folikli pripravljeni na postopek pridobivanja jajčnih celic oziroma punkcijo.
Vrste zdravil in njihova vloga:
- Agonisti GnRH: Ta zdravila vplivajo na gonadotropine (FSH, LH, prolaktin) in spolne hormone. Njihova vloga v postopkih OBMP je, da zaustavijo naravno proizvodnjo gonadotropinov in spolnih hormonov ter ustvarijo začasno stanje hipogonadotropnega hipogonadizma. S tem se ob dodajanju umetnih gonadotropinov (FSH ali LH) zagotovi bolj nadzorovana rast foliklov. Agonisti GnRH, kot so Suprefact (buserilin), Diphereline in Gonapeptyl (triptorelin), se običajno aplicirajo subkutano ali intramuskularno.
- Gonadotropini: Ti hormoni, ki se izločajo iz adenohipofize, regulirajo delovanje spolnih žlez. V obliki injekcij so visoko prečiščena oblika naravnih ali sintetičnih gonadotropinov, ki spodbujajo rast foliklov v jajčnikih. Ker bi jih prebavni sistem uničil, jih ni mogoče jemati peroralno.
- Antagonisti GnRH: Za razliko od agonistov, antagonisti GnRH delujejo takoj in preprečujejo prezgodnji porast LH hormona, ki bi lahko povzročil prezgodnjo ovulacijo. Uporabljajo se krajši čas med aktivno stimulacijo jajčnikov.
- "Stop injekcija" (hCG ali agonist GnRH): Ta injekcija, ki vsebuje β-hCG ali agonist GnRH, povzroči dokončno dozorevanje jajčnih celic pred punkcijo. Jajčeca ob aplikaciji stop injekcije pričnejo delitev, imenovano mejoza, s čimer se zmanjša število kromosomov.
Vprašanja in odgovori glede hormonskih injekcij:
- Ali so hormonska zdravila škodljiva? Hormonska zdravila, ki se uporabljajo v postopku IVF, imajo lahko nekaj stranskih učinkov, ki pa so praviloma blagi in prehodni. Večletno spremljanje kaže, da omenjena zdravila nimajo škodljivega ali karcinogenega vpliva na telo, enako velja za vpliv na otroke rojene po postopkih IVF/ICSI.
- Shranjevanje zdravil: Zdravil, ki se uporabljajo za stimulacijo rasti foliklov, ni potrebno hraniti v hladilniku. Shranjevati jih je treba na temnem, suhem in hladnem mestu, na sobni temperaturi do 25°C, izven dosega otrok ali domačih živali.
- Časovni razmik med injekcijami: Zdravili Gonal (ali Menopur) in Cetrotide (ali Diphereline) si lahko dajete ob isti uri, vendar pazite, da ju aplicirate v različne predele trebuha.
- Mesto injiciranja: Zdravila, ki se aplicirajo pod kožo (podkožne injekcije), si je najlažje aplicirati v predel trebuha pod popkom.
- Urnik injiciranja: Priporoča se, da si terapije ne dajate prezgodaj zjutraj ali prepozno zvečer. Izberite uro, ki vam glede na vsakodnevne aktivnosti najbolj ustreza, saj je pomembno, da si zdravila dajate vsak dan ob istem času.
- Kdo daje injekcije? Injekcije si morate aplicirati sami, po navodilih medicinske sestre. V primeru strahu pred iglami ali težav z aplikacijo, vam jih lahko daje vaš partner ali kdo od bližnjih.
Faza 2: Pridobivanje jajčnih celic - Punkcija
Po injiciranju hCG ("stop injekcije") se izvede poseben postopek za pridobivanje jajčnih celic - punkcija. Zdravnik uporabi ultrazvočno sondo, vstavljeno v nožnico, da s pomočjo specializirane igle pridobi oz. "posrka" jajčne celice iz foliklov. Med postopkom se uporabljajo različne vrste analgezije, postopek pa lahko traja do 30 minut, odvisno od števila foliklov. Ženske lahko po nekaj urah okrevanja odidejo domov še isti dan. Vendar se zaradi uporabe anestezije vožnja odsvetuje. V Sloveniji se splošna anestezija uporablja predvsem v Mariboru, v Ljubljani pa največkrat lokalna ali analgosedacija.
Faza 3: Oploditev in prenos zarodka
V dveh do petih dneh po pridobitvi in oploditvi jajčnih celic se v maternico prenese največ dva zarodka. Ta postopek se izvede s pomočjo upogljivega, tankega katetra, ki se vstavi skozi maternični vrat v maternico. Postopek poteka kar se da nežno, da se zmanjša možnost krčenja maternice. Za prenos zarodkov analgezija ni potrebna.
Sočasno s punkcijo za pridobitev jajčnih celic se v laboratoriju pripravi vzorec semena. Kako se seme pripravi, je odvisno od kakovosti vzorca in protokolov posamezne klinike. Najpogostejši postopek se imenuje priprava z gradientom gostote.
Metode oploditve:
- Klasični IVF: V standardnem postopku IVF oploditve se po punkciji jajčne celice združi s semenčicami v laboratorijski posodi (petrijeva posoda) in čez noč pusti, da pride do oploditve. Povprečno se oplodi polovica jajčnih celic.
- ICSI (Intracytoplasmic Sperm Injection): Če se je pri paru v preteklosti klasična metoda oploditve izkazala za neuspešno ali pa so semenski parametri pri moškem nenormalni, se po punkciji uporabi metoda direktnega vnosa semenčice v jajčno celico.
- IUI (Intrauterine Insemination): Pri IUI se pripravljeno seme vnese v maternico s tankim katetrom. Opravi se lahko v naravnem ciklu ali spodbujanem ciklu s tabletami ali injekcijami gonadotropinov.
Če je oploditev uspešna in je viden začetek razvoja zarodkov, se jih naprej goji v laboratoriju. Kako dolgo se zarodki razvijajo pred prenosom v maternico, je odvisno od več dejavnikov, kot so protokoli posameznih klinik, število pridobljenih jajčnih celic in njihova kakovost.
Po prenosu zarodka/zarodkov nekatere klinike pacientkam priporočajo večurni počitek, spet druge počitka ne priporočajo. Za izboljšanje možnosti ugnezditve zarodka v maternici se predpišejo progesteronska zdravila.
Progesteron: Podpora ugnezditvi zarodka
Progesteron je steroidni hormon, ki ga izloča rumeno telesce v jajčniku po ovulaciji. Njegova glavna naloga je pripraviti sluznico maternice na sprejem in ugnezditev zarodka ter umiriti maternico. V IVF postopkih je potrebna dodatna, nadomestna progesteronska terapija, ki jo ženska prejme v obliki vaginalet, vaginalnih gelov ali subkutanih injekcij. S progesteronsko terapijo ženska običajno prične en dan po punkciji jajčnih celic in jo jemlje najmanj do krvnega testa za nosečnost.
Uspešnost in pričakovanja
Uspešnost metode IVF je odvisna od več dejavnikov, predvsem od starosti ženske. Za skupino žensk do 35 let je uspešnost posameznega prenosa lahko več kot 40 %, kumulativni uspeh enega cikla pa več kot 90 %. Pri starejših ženskah se število in kakovost pridobljenih jajčnih celic zmanjšujeta, kar vpliva na uspešnost postopka.
Vendar pa je pomembno poudariti, da postopek IVF ni vedno uspešen. Pari, ki se zdravijo zaradi neplodnosti, se pogosteje spopadajo z anksioznostjo in depresijo, zato je izredno pomembno, da je osebje, ki je v stiku s temi pari, empatično, dostopno in razumevajoče. Včasih za lajšanje stiske zadošča že pogovor.
Stranski učinki hormonske terapije in čustveno počutje
Hormonska stimulacija lahko povzroči nihanje razpoloženja, utrujenost, napihnjenost in blago povečanje telesne teže. Ta telesni simptomi se običajno izboljšajo v 7-14 dneh po prenehanju jemanja zdravil. Čustveno okrevanje pa lahko traja nekoliko dlje. Kljub morebitnim neželenim učinkom je pomembno, da se pari zavedajo, da so ta zdravila varna in ne povečujejo tveganja za razvoj raka ali škodljivega vpliva na otroke.
Pomembno je tudi zavedanje, da vsak postopek zahteva kar precejšnjo mero organizacije, saj so obiski klinike zelo pogosti. Bolniški stalež običajno pripada ženski od dneva punkcije do prenosa zarodka. V kolikor bi se ob terapiji telesno in psihično počutili res zelo slabo, lahko osebnega ginekologa zaprosite za še kakšen dodaten dan bolniškega staleža.
Zaključek
Hormonske injekcije so nepogrešljiv del sodobnega IVF postopka, ki omogočajo povečanje števila pridobljenih jajčnih celic in s tem možnosti za uspešno zanositev. Razumevanje poteka postopka, vloge posameznih zdravil in pričakovanih stranskih učinkov lahko parom pomaga pri lažjem soočanju s to čustveno in fizično zahtevno potjo.