Nakup hiše ali vile na Bledu, še posebej če ta stoji v neposredni bližini jezera, je za večino Slovencev misija nemogoče. A zvezdnik hokejske profesionalne lige NHL Anže Kopitar, čigar premoženje je bilo lansko leto po oceni ustvarjalcev lestvice 100 najbogatejših Slovencev vredno 45,3 milijona evrov, je bil oktobra 2022 z ženo Ines pripravljen odšteti 1,2 milijona evrov. Toliko je po podatkih časnika Finance znašala pogodbena vrednost hiše, ki leži le streljaj od regatnega centra v Mali Zaki.
Služnostna pravica in dogovor s sosedi
Kopitar se je z ženo z lastniki sosednjih zemljišč dogovoril tudi za služnostno pravico. S tem si je med drugim priboril pravico hoje in vožnje po tuji parceli, rabe zemljišča, ki obsega opravljanje zemeljskih del, košnjo, pašo, ureditev zelenjavnega vrta ter sadovnjaka ter celo postavitev otroškega igrišča. Takšno pogodbo sta zakonca podpisala tudi s sestrama Ido in Boženo Pretnar, polovičnima lastnicama sosednjih kmetijskih zemljišč. Te, ki so v naravi travnik in gozd, segajo do vznožja pečine, na vrhu katere je znameniti Blejski grad.
Razlog za podpis te pogodbe o služnosti, ki je brezplačna, jima je bil, kot danes razlagata tako sestri kot zakonca, predstavljen kot zavarovanje nakupa nepremičnin v postopku javne ponudbe na radovljiški upravni enoti.
Vloga nepremičninskega agenta in sporna prodaja zemljišč
Znani lokalni nepremičninski agent Borut Kordež je četverici, ko je beseda tekla o prodaji hiše (ta ni bila v lasti sester Pretnar, op. a.), razložil, da bi bilo za vse dobro, če bi tako zemljišča kot hišo prodali v paketu. Sestri sta se strinjali, da zemljišča prodata za dobrih 300.000 evrov. Agentu sta zaupali, ker da jima je zagotavljal, da za zemljo, ki najverjetneje nikoli ne bo zazidljiva, drugače več ne bi mogli iztržiti. »Veseli bodita, da lahko po taki ceni prodata,« se agentovih besed spominja Božena. Pred podpisom pogodbe naj bi ju tudi prosil, da naj ne govorita naokoli, kdo se zanima za hišo in njuna zemljišča. Kaj hitro bi to lahko prikapljalo v medije.
Maja 2022 sta podpisali pogodbo o ari. Skupaj s prodajalcema hiše sta potem obiskala zakonca Kopitar in zdelo se je, da so sklenili dober posel. »Bratu sem povedala, da sva dobili 300.000 evrov. 'A vsaka toliko?' me je vprašal. Odgovorila se mu, da ne. 'A si nora! A veš, koliko je to vredno?!' mi je odgovoril,« se je spominjala Božena. In sestri sta se odločili, da bosta poskušali škodo, ki naj bi jima nastala, nekako sanirati.
Zakonca Kopitar imata nad travnikom in gozdom še vedno služnostno pravico. To pomeni, da se tam lahko brez težav igrata njuna otroka, Kopitar trenira, še vedno pa seveda nista lastnika teh parcel.
Nakup v paketu in motivacija za nakupe
Ko jima je isti nepremičninski agent leta 2022 predstavil, da je mogoče hišo kupiti le v paketu z zdaj spornimi zemljišči, sta se kljub pomislekom za to odločila. »Za vse skupaj je bila določena cena 1,8 milijona evrov. »Za nakup sva se odločila, ker je v ZDA hiša pri hiši in ni dovolj zelenja. Verjetno se je lepo zjutraj zbuditi in videti malo zelenja,« je pristavil Anže. Tudi sam takih cen v Sloveniji ni bil vajen, a ker gre za lokacijo ob Blejskem jezeru, jo je na koncu sprejel. Poleg tega sta se ves čas sklenitve posla posvetovala z odvetnikom Jankom Jermanom ml.
Pravni postopek in prepoved odtujitve
Zoper sestri Pretnar sta zakonca Kopitar vložila tožbo, vredno 314.637,50 evrov, zaradi »izpolnitve pogodbe o ari«. Do pravnomočno zaključenega pravdnega postopka je sodišče 8. junija 2023 s sklepom na vseh spornih nepremičninah Ide in Božene Pretnar zaznamovalo »prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin«.
Da sta sestri Pretnar sklenili dober posel, je še danes prepričan nepremičninski agent Kordež. Pojasnil je, da bi bile parcele po standardnih izračunih takrat vredne okoli 123.000 evrov. A ker bi se te priključile kupcu hiše, bi njihova vrednost poskočila na 287.000 evrov.
Družinsko življenje Kopitarjevih: med hokejem, umetnostnim drsanjem in Slovenijo
Anže in Ines Kopitar, ki sta iz prestižnega Manhattan Beacha pri ameriškem mestu Los Angeles, kjer živita, pred nekaj tedni priletela v Slovenijo, sta razočarana, da se je zgodba o nakupu hiše v Sloveniji tako razpletla. »Devetnajst let že živiva v ZDA in sva zaupala ljudem,« je dodala Ines. »Če nekdo pritiska na nekoga, potem ne pride na kavo in otroku prinese čokolado,« je Ines spomnila na obisk sester pri njiju po podpisu pogodbe. »Ceno so nama prodajalci postavili,« je izpostavila Ines in še, da se je na koncu počutila izigrano. Denar sta prodajalcem zelo hitro nakazala, saj sta želela čim prej skleniti posel in biti do vseh korektna.
Čeprav Neža ne sledi očetovim hokejskim stopinjam, je jasno, da ji šport teče po žilah. Tako kot njen oče tudi Neža z vztrajnostjo in trdim delom dosega vrhunske rezultate. Mlada drsalka je na tekmovanju, ki je potekalo pretekli konec tedna, nastopila v dveh showcase kategorijah - Lyrical Pop in Character - ter v duetu. Njeni nastopi so bili tako dobri, da so ji prinesli uvrstitev na državno prvenstvo ZDA.
Ponosna starša, Anže in Ines Kopitar, sta z navdušenjem sprejela novico o hčerinem uspehu. Ines je na družbenih omrežjih delila svojo ponosno izjavo: "Neža je s svojo predanostjo, talentom in strastjo do umetnostnega drsanja presegla vse meje. Ne morem biti bolj ponosna na to, kar je dosegla." Ob tem je ponosna mamica delila zabavno anekdoto o vznemirljivem tekmovalnem dnevu: "Kot običajno sem bila letos vodja opreme, vendar še nikoli nismo imeli petih tekmovanj v enem dnevu. Ni treba posebej poudarjati, da je bilo nekoliko intenzivno! Kljub vsemu sem imela svoj trenutek slave, ko sva z Aniko v manj kot petih minutah zamenjali kostum in pričesko, kar je celo navdušilo trenerje. A ta trenutek slave ni trajal dolgo." Kajti šele po končanem tekmovanju se je mamica zavedela, kakšen dosežek je dosegla njena hči: "Ko smo pakirali, da bi šli domov, je prišla ena od mamic, da bi čestitala Neži za kvalifikacijo na državno prvenstvo. In jaz? Kot vedno 'pametna mama', sem samo skomignila z rameni … Neža, nekoliko zaskrbljena, me je pogledala in vprašala, zakaj sem žalostna … Takrat mi je končno postalo jasno. Objela sem jo, poljubila, nato pa, še vedno nekoliko zmedena, vprašala njenega trenerja, na katero tekmovanje smo se pravkar uvrstili?"
Ko govorimo o hokeju, je Anže Kopitar brez dvoma največji slovenski zvezdnik tega športa. A zdaj na ledu navdušuje tudi njegova hči Neža - vendar ne s hokejsko palico, temčem kot umetnostna drsalka. Neža Kopitar, ki bo kmalu dopolnila 10 let, je dosegla izjemen uspeh in se s svojimi nastopi uvrstila na državno prvenstvo Združenih držav Amerike v umetnostnem drsanju. Osvojila zlato. Neža je pretekli konec tedna tekmovala v dveh showcase kategorijah - Lyrical Pop in Character - ter v duetu in naravnost blestela. Ines je na Instagramu zapisala, da je izredno ponosna: "Neža je tekmovala s svojim prvim Axel programom - in zmagala! Gledati, kako se njen trud, predanost in ljubezen do drsanja združijo na tak način, je res neverjetno. Ob tem je dodala še en razlog za veliko slavje: "Njena predanost, umetniški izraz in strast resnično žarijo, mi pa smo neizmerno ponosni. Kljub ponosu pa je mama Ines v smehu priznala, da ji umetnostno drsanje še vedno predstavlja pravo uganko. "Bodimo iskreni, nimam pojma, kaj počnem. Vem, kako jo pripeljati na trening, ampak razumevanje nivojev, programov in katere tekme štejejo za kvalifikacije? To je zame čista znanost," je priznala, da sploh ni vedela, da tekmovanje, na katerem je Neža nastopila, šteje za kvalifikacije na državno prvenstvo.
Neža Kopitar, hči najuspešnejšega slovenskega hokejista Anžeta Kopitarja in njegove žene Ines, praznuje 10. rojstni dan. "Od trenutka, ko si vstopila v naše življenje, polniš naša srca z ljubeznijo, veseljem in neskončnim ponosom," je na družbenem omrežju Instagram zapisala Ines. "Opazovati, kako si zrasla v neverjetno osebo, kakršna si danes, je največje darilo, ki si ga lahko želiva. Vsak dan naju navdihuješ s svojo prijaznostjo, radovednostjo in velikim srcem. Rada te imava bolj, kot lahko izraziva z besedami, in komaj čakava, da vidiva vse neverjetne stvari, ki te čakajo v prihodnosti," je še zapisala v skupni objavi z možem.
V začetku tedna je Nežina mama delila hčerin velik uspeh, ko se je uvrstila na ameriško državno tekmovanje v umetnostnem drsanju. "Morda ne vem vedno, kaj se dogaja, a vem eno stvar - rada imam svoje otroke in obožujem, ko imajo radi to, kar počnejo," je tedaj zapisala Ines.
"Vse poteka neverjetno hitro. Anže ima v sezoni 82 tekem, polovico doma, polovico na gostovanjih. Zato je od nekdaj vse podrejeno njegovemu športu. Potem sta tu še otroka, Jakob in Neža, ki tudi večino časa preživita na drsalkah. Anže že več kot 17 let igra v najmočnejši hokejski ligi na svetu (NHL), kjer je že od svojega debija član ekipe Los Angeles Kings in se je podpisal že pod številne rekorde. Ines se poleg skrbi za družino in dom ter organizacije družinskega življenja posveča tudi delu v svojem kozmetičnem salonu. Kot dodaja, ji ni težko, saj je navajena aktivnega življenja in pred tem ne beži. "Najbolje je sprejeti, kar ti prinaša, in se čim prej spoprijeti z vsemi obveznostmi," je za Jano dodala Mariborčanka, ki je Anžeta spoznala pri svojih 16. letih po svetovnem prvenstvu za hokejiste do 18. leta. Za kralja Kopija je njegova žena še povedala, da je najboljši človek ter mož in oče, ki si ga lahko le želiš. Intervju z Ines Kopitar je bil objavljen v reviji Jana marca 2024.
»Vse poteka neverjetno hitro. Od nekdaj je vse podrejeno njegovemu športu. Potem sta tu še otroka Jakob in Neža, ki tudi večino časa preživita na drsalkah. Jakob igra hokej, Neža pa obožuje umetnostno drsanje. Tako svoje znanje, ki sem ga pridobila med študijem turizma, najbolj uporabljam za to, da nekako zorganiziram zapleteno družinsko življenje,« v smehu pove Ines, žena enega najboljših hokejistov na svetu, ki sicer skrbno varuje svojo zasebnost. Za tole zgodbo smo se lovili kar nekaj časa, saj je Ines od jutra do večera zaposlena z organizacijo družinskega življenja, skrbjo za dom in družino. Ob tem z užitkom nekaj ur svojega časa nameni še delu v svojem kozmetičnem salonu. Potem pa je tu še osemurna časovna razlika s Slovenijo, ki tudi malce premeša štrene v dogovarjanju za intervju. »Vendar mi ni nič težko, saj sem od malega vajena biti ves čas aktivna in se zavedam, da življenju preprosto ni mogoče pobegniti. »Leta 2005 sem obiskovala srednjo šolo za turizem v Mariboru. Sedmim dijakom so dovolili opravljanje prakse na svetovnem prvenstvu za hokejiste do 18. leta. Pošteno smo se zagrebli, da smo prišli zraven, saj je to pomenilo predčasno opravljene vse obveznosti in prosto poletje. Določili so mi francosko ekipo in na prvenstvu se z Anžetom nisva srečala. Ob koncu pa so pripravili še zabavo za vse hokejiste in osebje in v tistem baru je bil tudi Anže. Opazil me je in se nato zelo potrudil, da me je spoznal. Tudi meni je bil zelo všeč, vse drugo pa je zgodovina,« se v smehu spominja Ines in takoj doda, da je njen Anže najboljši mož. Človek, kakršnega si lahko le želiš. »On prihaja iz Gorenjske, jaz iz Štajerske in na začetka nisva imela niti vozniškega dovoljenja. Da sva se videla, sva morala na avtobus ali vlak ali pa so naju na Gorenjsko ali Štajersko peljali starši. Kljub temu da je bil Anže nadarjen in uspešen mlad športnik, je bil moj oče zelo strog in mi ni dovolil iti z njim v Ameriko, temveč sem morala najprej končati šolo. Anže je torej šel čez lužo sam, jaz pa sem ga obiskovala. Oba sva nestrpno čakala poletja, da sva lahko bila skupaj. Tudi ločenost sva dobro prestala, Anže je namreč človek neskončnega iskanja rešitev. Nikoli se ne prepira, temveč vedno išče načine, kako izpeljati stvari in najti skupno pot. Kadar pa pride do problema, je pomembno, da nisi jezen, temveč se o vsem pogovoriš,« pripoveduje Ines, ki je po koncu študija končno spakirala kovčke in šla za svojim dragim. »Težko mi je bilo vse pustiti za seboj in iti v Ameriko. Sprva se ti zdi življenje v tej državi neskončnih možnosti krasno, vidiš samo blišč. Pozneje pa začneš bolj realno gledati na svet okoli sebe in tisto, kar je zares pomembno. V Ameriki je težko dobiti delovni vizum, če nimaš oziroma nisi nekaj zelo posebnega ali študent, saj Američani zelo ščitijo sebe in svoje gospodarstvo. Sprva niti nisem nameravala delati, saj se je bilo treba privaditi novemu okolju, pognati korenine in se udomačiti v milijonskem mestu. Midva sva se tudi dokaj hitro odločila za starševstvo. Tako sem idejo o svoji karieri za nekaj let zavestno potisnila na stran, saj sem si želela biti angažirana mama in ves čas ob otrocih. Otroka sta se rodila v razmiku enega leta, tako da ni bilo kaj dosti predaha,« pripoveduje. Vse skupaj je bilo še zahtevneje, ker so bili babici in dedka na tisoče kilometrov daleč, Anže pa polovico časa odsoten. Pomagala si je z varuško. To je krasno dekle iz Slovenije, študentka, ki priskoči na pomoč, obenem pa z otrokoma govori slovensko, kar jima pomaga pri utrjevanju maternega jezika. »Sama res ne bi zmogla. Spominjam se, kako mi je enkrat zbolel otrok, pa drugega nisem mogla samega pustiti doma in sem sredi noči oba vzela s seboj na urgenco. Bilo je res divje, razglašena je bila še splošna nevarnost zaradi streljanja. Otrok je imel vročino, sicer se ne bi smela voziti, a ni bilo druge, kot da ga spravim v bolnišnico. Bilo je res divje,« se spominja. Na začetku tudi nisi vajen novega okolja in se loviš, saj ničesar ne poznaš. »Kljub temu da nam Ameriko slikajo kot obljubljeno deželo, se premalo zavedamo, da imamo 'Ameriko' v Sloveniji. V Ameriki, na primer, v nasprotju s Slovenijo v vrtcih in šolah ni hrane. Starši morajo že dan prej razmišljati, kaj zdravega bodo pripravili svojim otrokom za malico in kosilo. Preseneti pa te, da je veliko strelskih napadov in da otroke že od začetka učijo, kako ravnati v teh primerih. Vsi v družini Kopitar se zelo veselijo poletij, ki jih preživljajo v Sloveniji. Dolga leta so se v domovino vračali, takoj ko je Anže zaključil s treningi in tekmami, odkar pa sta otroka v šoli, prihajajo takoj po koncu šolskega leta. »Jakob in Neža naravnost obožujeta Slovenijo in vsako leto komaj čakava, da gremo na Bled. V vrtcu sva s dogovorila, da lahko prideta za nekaj dni med svoje prijatelje. Zanju je to nagrada. Vsem je hudo, ko se moramo vrniti v Los Angeles. Jakob je lani dve uri jokal na letalu, da noče v Ameriko, nama pa je pokalo srce, saj ni šlo drugače. Vrhunski šport je zelo zahteven, podrejeno mu je vse naše življenje. Življenje imamo razdeljeno na čas, ko je Anže zaradi gostovanj odsoten, in čas, ko trenira in tekmuje doma. Med njegovo odsotnostjo sem za vse sama, kadar je doma, pa mi na srečo priskoči na pomoč, saj je zelo angažiran, ljubeč in srčen oče. Otrok nikoli nisva želela siliti v šport, sploh ne vrhunskega, temveč sva želela, da sama odkrivata, kaj jima je všeč, in preizkušata razne športe. Za naju je pomembno le to, da jima približava ljubezen do gibanja. Vendar pa z jablane ne padajo hruške in se je tudi pri nas zgodilo, da sta se oba navdušila nad drsalkami. Jakob je komaj zlezel iz plenic, že je bil čisto nor na hokej, Neža pa na umetnostno drsanje. To niti ni presenetljivo, saj je umetnostno drsanje trenirala Anžetova mama. Tako smo zdaj razpeti med šolo in treningi, jaz pa ves čas v avtomobilu z enega treninga na drugega. To pa je v Los Angelesu, milijonskem mestu s šestinvečpasovnimi avtocestami, vsakič znova velik podvig, saj nikoli ne veš, kdaj in kje bo gneča. Včasih za pot porabiš dvajset minut, drugič pa dve uri, zato je nemogoče načrtovati stvari do minute,« razlaga Ines, ki se seveda ukvarja še s tem, da otroka naredita domače naloge in se zdravo prehranjujeta. V telovadnicah in ledenih dvoranah je za (»zdravo«) prehrano otrok poskrbljeno tako, da jim starši lahko kupijo pomfrit in ocvrtke. »Oba z Anžetom imava najraje, da otroka skupaj peljeva na trening in ju opazujeva, kako uživata v učenju novih spretnosti. Seveda se Jakob ves čas primerja z očetom, vendar mu puščava njegovo pot,« razlaga Ines. Zaradi toliko obveznosti z Anžetom seveda nimata prav veliko časa za romantiko in uživanje. V velik užitek jima je, če imata slučajno prost večer in jima ni treba - početi nič. Vendar se zavedata, da je odnos treba negovati in si vzeti čas tudi za dvojino. Zato se občasno sama ali s prijatelji odpravita na večerjo ali pa na prireditev, ki jo organizira Anžetov klub. Največkrat pa sta tako utrujena, da zaspita že pred otrokoma. »Živimo čisto običajno življenje, vse je posvečeno družini, otrokoma in Anžetu. Čeprav Los Angeles in Hollywood slovita kot meka najpomembnejših družabnih dogodkov, premier, koncertov in drugih druženj, jih ne obiskujemo pogosto. Obenem je Los Angeles tako velik, da se vsi ti zvezdniki nekako porazgubijo. Živimo na območju, kjer je veliko mladih družin z otroki, in nas povezuje to, ne pa 'zvezdništvo'. Večino časa smo v športnih oblačilih in debatiramo o otrocih ter njihovih dejavnostih. Res pa je tudi, da si vsak človek zvezdnike predstavlja po svoje. Tudi najbolj znana imena, ki sem jih spoznala, so običajni ljudje, ki se ukvarjajo z 'običajnimi' problemi - vzgojo otrok, službo … Z njimi se družimo na otroških rojstnih dnevih. Da so znani in uspešni, je videti po tem, da pripravijo malo bolj 'odštekana' praznovanja za otroke, na katera pač pridejo tudi drugi znani starši malih povabljencev. Po drugi strani pa se je za rdečo preprogo treba urediti in ne poznam niti enega zvezdnika, ki bi ob vsem delu imel še čas za obiskovanje frizerskih salonov, ličenje, stiliste … To ti vzame ure in neizvedljivo je to početi vsak dan. Če bi to počel, ne bi imel nič življenja, razen če bi se trudil svoje življenje prikazovati na družbenih medijih. Potem ko se je nekaj let posvečala samo otrokoma in Anžetu, se zdaj ukvarja tudi s svojo kariero in tem, kar jo zanimalo že od nekdaj. »S svakinjo sva odprli kozmetični salon in začeli delati. Na srečo je šlo precej gladko, saj sem že od prej imela vse papirje, od vizuma do delovnih dovoljenj. V Los Angelesu je dobro tržišče za lepotne storitve, saj ženske namenjajo veliko pozornosti skrbi zase in za svoj videz. V zadnjih letih so se trendi zelo spremenili, ni več moden opazno spremenjen videz, temveč čim bolj naraven in mladosten. Prve stranke so bile prijateljice, potem pa sem počasi zgradila mrežo zvestih strank. Seveda pa so še vedno na prvem mestu otroka in Anže, zato v salonu nisem prepogosto, temveč toliko, kolikor mi dopušča čas. Nisem človek, ki bi lahko živel v brezdelju, uživam, če sem vsestransko aktivna, rešujem probleme in se učim,« še pove Ines. Ob koncu pogovora še enkrat ponovi, da se res premalo zavedamo, v kako lepi, varni deželi živimo, obkroženi z naravo. Sicer pa se jim ameriška leta počasi iztekajo in že razmišljajo o vrnitvi v Slovenijo ter se je veselijo. Dotlej pa se bo sredi Los Angelesa še naprej enkrat mesečno družila s Slovenkami, ki živijo v tem velemestu: »Lepo je sredi Amerike govoriti slovensko, imeti okoli sebe peščico ljudi, ki te razumejo, so vzgojeni podobno kot ti. Več kot polovico življenja sem v Ameriki, vendar je Slovenija še vedno moj dom. Objavljeno v reviji Jana, št. 12., 19.
Ko govorimo o hokeju, je Anže Kopitar zagotovo največji slovenski zvezdnik tega športa. Slovenski hokejski zvezdnik Anže Kopitar, ki igra pri moštvu Los Angeles Kings v severnoameriški ligi NHL, je z ženo Ines zagotovo ponosen na hčer Nežo, ki je že na dobri poti, da pusti svoj pečat na ledu, a v povsem drugačni disciplini. Neža, ki bo te dni praznovala 10. rojstni dan, je osvojila pomemben uspeh na drsalkah, saj se je uvrstila na državno prvenstvo v svojih kategorijah v Združenih državah Amerike. "Danes je Neža tekmovala v dveh showcase kategorijah - Lyrical Pop in Character - ter v duetu in naravnost blestela! Njena predanost, umetniški izraz in strast resnično žarijo, mi pa smo neizmerno ponosni. Ob tem se je zahvalila tudi vsem trenerjem, ki podpirajo otroke, in priznala, da sama o umetnostnem drsanju ne ve veliko. "Iskrena hvala vsem njenim trenerjem, ki so ji stali ob strani na vsaki poti - in tudi meni, ker so potrpežljivo odgovarjali na moja neskončna vprašanja. Bodimo iskreni, nimam pojma, kaj počnem. Vem, kako jo pripeljati na trening, ampak razumevanje nivojev, programov in katere tekme štejejo za kvalifikacije?
Hči Anžeta Kopitarja je podedovala njegov talent in že pri rosnih desetih letih z umetnostnim drsanjem uspešno nabira lovorike. Neža Kopitar se je konec tedna v San Diegu ponovno povzpela na vrh stopničk, s svojim nastopom je izjemno navdušila sodnike, ki so ji poleg naziva podelili še nagrado za najbolj izstopajočo predstavo. "Kakšen vikend je imela naša punčka v San Diegu!!! Najprej so nas pogostili z neverjetno gostoljubnostjo. Kot vsako leto si je Neža želela obiskati drevo želja. Njeno prvo tekmovanje ni potekalo točno tako, kot je upala - tehnična je njena najljubša - in zasedla je 3. mesto. A smo obrnili list, se zabavali in ostali pozitivni!," je zapisala žena uspešnega športnika. "Danes smo se zbudili pripravljeni - in ona je drsala z vsem srcem! Zmagala je v kategoriji značaja v zelo konkurenčnem tekmovanju! In potem, ko je stala na stopničkah, jo je koordinator tekmovanja ustavil in sporočil, da je prejela tudi nagrado za najbolj izstopajočo predstavo - njeno ime pa je bilo dodano na pokal, ki se bo prenašal še leta," je dodala. "Sreča na njenem obrazu je nekaj, česar ne bom nikoli pozabila. Nič ni lepšega kot gledati naše otroke, kako sledijo svojim sanjam in blestijo na ledu," je zaključila. O njenih uspehih smo poročali že pred kratkim, ko je njena mama sporočila, da se je mlada športnica v ZDA uvrstila na državno prvenstvo.
Anže Kopitar in športna upokojitev
Slovenski hokejski as Anže Kopitar je na novinarski konferenci v Los Angelesu v družbi žene Ines ter otrok Neže in Jakoba napovedal, da bo letošnja sezona v ligi NHL njegova zadnja. Kopitar je po dolgem razmisleku s težkim srcem sprejel odločitev o športni upokojitvi. Hokejist pravi, da ga je družina dolga leta podpirala, zato se je odločil, da ji bo posvetil več časa. »Zaslužijo si moža in očeta, ki bo doma in prisoten v življenjskih trenutkih, ki prihajajo. Star je 38 let in pri teh letih je veliko več dela, da se pripravi na igranje na najvišji ravni, kot ko je bil star 28 let. Pred začetkom sezone je Kopitar za LA Kings odigral rekordnih 1454 tekem in imel prav tako rekordnih 838 podaj. V dolgi karieri je tudi trikrat osvojil spominski pokal lady Byng za najbolj športno igro ter dvakrat nagrado Franka J. »Zakaj pa sem novico sporočil zdaj? Vseh 20 sezon profesionalne kariere v NHL bo nosil dres ene ekipe. Kot je dejal, nikoli ni razmišljal o drugih klubih. »Zame je bil Los Angeles vedno moja ekipa, moj dom. Tukaj smo se vedno počutili udobno, otroka sta se tu rodila, zato nisem nikoli pomislil, da bi šel drugam. Bili smo prvi, ki smo pripeljali pokal v Los Angeles, zaradi česar je vse skupaj še bolj posebno. In potem je sledil še eden. »Zakaj sem novico sporočil zdaj? Preprosto sem čutil, da želim to razčistiti zdaj, da ne bom motil priprav ekipe. Svojo odločitev je soigralcem že sporočil, saj so se začele pojavljati govorice in ni želel, da bi novico izvedeli iz medijev. »Še vedno imam veliko motivacije, veliko energije, veliko želje po tekmovanju na najvišji ravni. Zaradi potez, ki smo jih naredili, potez, ki jih je naredil Ken (Halland, novi trener LA Kings, op. STA) letos, mislim, da smo boljša ekipa kot lani. »Danes je za nami odličen prvi dan na ledu in komaj čakam na 7. oktober, da se vse skupaj začne. Seveda je končni cilj zame in za ekipo, da junija še igramo hokej, in upam, da bomo sezono končali na samem vrhu,« je sklenil z mislijo na nov Stanleyjev pokal. Odlični metalec bejzbolske ekipe Los Angeles Dodgers Clayton Kershaw, trikratni dobitnik nagrade Cya Younga za najboljšega metalca lige MLB, je na isti dan kot Anže Kopitar napovedal slovo.