Nosečnost je v življenju vsake ženske izjemno obdobje, polno pričakovanj in radosti. Vendar pa se včasih pojavi nepričakovan izziv v obliki nosečnostne sladkorne bolezni, znane tudi kot gestacijski diabetes. To stanje, ki se pojavi med nosečnostjo, lahko vpliva tako na mater kot na otroka, zato je ključnega pomena zgodnje odkrivanje in ustrezno obvladovanje.
Kaj je Nosečnostna Sladkorna Bolezen?
Nosečnostna sladkorna bolezen je oblika sladkorne bolezni, ki se prvič diagnosticira med nosečnostjo. Pojavi se, ko telo med nosečnostjo ne zmore učinkovito uravnavati ravni glukoze v krvi. Med nosečnostjo posteljica izloča hormone, ki pomagajo otroku rasti, vendar ti hormoni hkrati zmanjšujejo občutljivost materinih celic na inzulin. Inzulin je hormon, ki omogoča prehod sladkorja iz krvi v celice, kjer ga telo uporabi za energijo. Če trebušna slinavka ne more proizvesti dovolj inzulina, da bi premagala to odpornost, se raven glukoze v krvi zviša, kar vodi v gestacijski diabetes. Nemalo žensk prizadene ta vrsta diabetesa, ki se pojavi le med nosečnostjo in pri tistih ženskah, ki pred tem niso imele nikakršnih težav s povišanim sladkorjem v krvi. Običajno se diabetes pojavi v drugem delu oziroma v poznejši nosečnosti.
Karmen Maričič, predsednica Društva diabetikov Ljubljana, je svojo osebno izkušnjo delila v iskrenem pogovoru, kjer je osvetlila svojo pot od diagnoze do obvladovanja bolezni. Njena zgodba se je začela leta 1994, ko je med nosečnostjo ugotovila, da ima sladkorno bolezen. "Takoj sem prešla na inzulin, kar je pri nosečnicah običajna praksa," je pojasnila Karmen. Celotno nosečnost so jo pozorno spremljali, imela je tedenske preglede pri diabetologu in ginekologu. Po porodu sladkorna bolezen ni povsem izzvenela, zato se je morala držati diete, a vrednosti niso bile tako visoke, da bi potrebovala inzulin. Vendar pa se je ob drugi nosečnosti leta 2003 zgodba ponovila. Sladkor se je ponovno takoj dvignil in znova je prejela kratkotrajni inzulin. Tokrat pa sladkorna bolezen po porodu ni izzvenela, ostala je na tabletah. Takrat je imela 99 kilogramov, kar je bila posledica tako nosečnosti kot drugih dejavnikov.
Dejavniki Tveganja za Razvoj Nosečniškega Diabetesa
Večja verjetnost za razvoj bolezni se pojavi pri ženskah, ki so imele prekomerno telesno težo že pred nosečnostjo, so telesno manj aktivne ali imajo v družini sladkorno bolezen tipa 2. Pomemben dejavnik je tudi starost - tveganje se poveča po 25. letu, še izraziteje pa narašča po 30. oziroma 35. letu starosti. Nedavna raziskava je nakazala še en pomemben dejavnik tveganja: starost ob prvi menstruaciji. Ugotovljeno je bilo, da je bil nosečniški diabetes precej pogosteje prisoten pri tistih ženskah, ki so dobile menstruacijo zelo zgodaj. Tiste, ki so bile ob prvi menstruaciji stare 11 let ali manj, so imele kar za 50 odstotkov več možnosti za diabetes v nosečnosti od žensk, ki so prvo menstruacijo dobile pri starosti 13 let ali več. Ti izsledki so lahko pomembni za zgodnje odkrivanje nosečniškega diabetesa, saj bodo ginekologi lahko še bolj pozorni na tiste nosečnice, pri katerih se je menstruacija pojavila zelo zgodaj. Podatki so še toliko bolj dragoceni, ker je znano, da danes deklice dobivajo menstruacijo pri vse nižji starosti. Čeprav je nakazana močna povezava med starostjo ob prvi menstruaciji in tveganjem za nosečniški diabetes, pa znanstveniki še ne poznajo pravega razloga za to povezavo. Drugi dejavniki, ki lahko povečajo možnosti, vključujejo srčne bolezni, visok krvni tlak, neaktiven življenjski slog, družinsko anamnezo gestacijskega diabetesa, debelost in ostalo. Znanstveniki tudi ugotavljajo, da se sladkorna bolezen v nosečnosti lahko razlikuje glede na raso, etnično pripadnost in svetovno regijo.
Diagnostika Nosečniškega Diabetesa
Svetovna zdravstvena organizacija in slovenske smernice priporočajo, da se merjenje sladkorja izvede že ob prvem pregledu pri ginekologu. Merjenje glukoze poteka na tešče, torej 8 ur po zadnjem obroku. Če se sladkorne bolezni ne odkrije na prvem pregledu, se pri vseh nosečnicah v obdobju med 24. in 28. tednom opravi še presejalni test. Ta test, imenovan 75-gramski oralni glukozni tolerančni test (OGTT), vključuje pitje sladke raztopine, nato pa se meri, kako njeno telo presnavlja glukozo. V nekaterih primerih, še posebej če obstajajo dejavniki tveganja, se lahko presejalni test opravi že ob prvem obisku. Obstajata dva pristopa k diagnosticiranju hiperglikemije v nosečnosti: univerzalni pristop, kjer vse ženske opravijo test tolerance na glukozo, in pristop, ki temelji na dejavnikih tveganja, kjer se testirajo le ženske z znanimi dejavniki tveganja. Oba pristopa imata prednosti in slabosti. Ameriško združenje za sladkorno bolezen svetuje predporodni pregled za sladkorno bolezen tipa 2 pri ženskah, ki imajo dejavnike tveganja, in presejanje nosečnic brez sladkorne bolezni za gestacijski diabetes med 24. in 28. tednom nosečnosti.
Po smernicah za pravočasno odkrivanje sladkorne bolezni v nosečnosti je nosečnostna sladkorna bolezen dokazana, če ima nosečnica na tešče glukozo enako ali višjo kot 5,1 mmol/l. Če pa bi nosečnici na tešče izmerili glukozo 7,0 mmol/l ali več, vemo, da je bila sladkorna bolezen prisotna še pred zanositvijo, a ni bila odkrita - v tem primeru ne gre za nosečnostno sladkorno bolezen. Če poprej v nosečnosti ni bila že ugotovljena sladkorna bolezen, vse nosečnice med 24. in 28. tednom nosečnosti opravijo obremenilni test z glukozo (OGTT - oralni glukozni tolerančni test). V primeru, da je dosežena ali presežena vsaj ena diagnostična vrednost v tem testu, je nosečnostna sladkorna bolezen potrjena. Diagnostične vrednosti v testu so: na tešče 5,1 mmol/l; po 1 uri 10,0 mmol/l in po 2 urah 8,5 mmol/l.
Karmen je po porodu nadaljevala z dieto, saj se sladkorna bolezen ni povsem umaknila. "Leta 2003, v drugi nosečnosti, se je sladkor ponovno takoj dvignil in znova sem dobila kratkotrajni inzulin. Tokrat pa sladkorna bolezen po porodu ni izzvenela. Ostala sem na tabletah," je pojasnila. Takrat je tehtala 99 kilogramov, kar je bilo posledica nosečnosti in drugih dejavnikov. Približno 6 let kasneje se je odločila za spremembo. "Vzela sem se 'v roke'," je dejala, pri čemer ji je pomagala dr. Mateja Hafner. Naučila se je živeti zdravo, s tedenskimi srečanji, sestavljanjem jedilnikov in smernicami. Začela je z enourno hojo, plavanjem preko društva in dvakrat tedensko telovadila. Prehranjevala se je zdravo, izogibala se je ogljikovim hidratom, jedla je večinoma presno hrano in beljakovine, meso in zelenjavo. Testenine, kruh in riž je jedla le izjemoma. V letu in pol je izgubila 27 kilogramov.
Simptomi Nosečniškega Diabetesa
Gestacijski diabetes običajno ne povzroča nobenih izrazitih simptomov. Zaradi tega se najpogosteje odkrije z glukoznim testom med 24. in 28. tednom nosečnosti. Nekatere ženske lahko sicer doživijo nespecifične znake, kot so:
- Pogosto uriniranje
- Slabost
- Močnejša žeja
- Utrujenost
Vendar pa so ti simptomi lahko posledica tudi drugih nosečniških sprememb, zato niso zanesljiv pokazatelj gestacijskega diabetesa. Signalni alarm je lahko še posebej močna rast otroka, ki jo opazijo pri ultrazvočnih pregledih.
Posledice Nosečniškega Diabetesa za Mater in Otroka
Čeprav bolezen po porodu največkrat izzveni, lahko neurejena raven sladkorja med nosečnostjo povzroči resne zaplete.
Za mater:
- Povišan krvni tlak
- Preeklampsija (stanje, ki povzroča visok krvni tlak med nosečnostjo in lahko povzroči zaplete v nosečnosti, če je ne zdravimo)
- Povečano tveganje za porod s carskim rezom
- Povečano tveganje za vnetje sečil, kar lahko privede do prezgodnjega poroda ali predčasnih popadkov.
Za otroka:
- Visoka raven sladkorja v materini krvi pomeni, da tudi otrok prejema več glukoze. To lahko vodi v prekomerno rast ploda (makrosomija) in s tem težji porod.
- Prekomerno kopičenje maščobnega tkiva in povečanje nekaterih notranjih organov.
- Večja količina plodovnice (polihidramnij), kar lahko povzroči prezgodnji porod ali težave pri porodu.
- Prezgodnji porod (pred 37. tednom nosečnosti).
- Priporočila za zgodnje rojstvo ali carski rez zaradi velikosti ploda.
- Težave pri porodu, kot so potreba po carskem rezu ali uporabi porodnih pripomočkov, zastoj ramen pri plodu, kar lahko povzroči zastoj dihanja, poškodbe živcev ali zlom kosti.
- Moteno delovanje novorojenčkovih notranjih organov, kar lahko povzroči dihalno stisko, hudo zlatenico ali prenizke vrednosti sladkorja, magnezija in kalcija v krvi.
- Novorojenčki imajo lahko hipoglikemijo (nizek krvni sladkor) kmalu po rojstvu, kar zahteva zdravljenje z glukozo.
- Večja verjetnost za razvoj debelosti in sladkorne bolezni tipa 2 v otroštvu in kasneje v življenju.
- V redkih in nezdravljenih primerih lahko nosečniška sladkorna bolezen pomeni plodovo smrt pred ali tik po rojstvu.
Zdravljenje in Obvladovanje Nosečniškega Diabetesa
Temelj vodenja nosečnostne sladkorne bolezni je zdrava prehrana, ki mora po eni strani ustrezati ‘pravilom’, ki jih narekuje sladkorna bolezen, obenem pa mora biti sestavljena tako, da zadosti potrebam ploda. Prehranjevanje postane svojevrstna veščina, skoraj umetnost in v takem trenutku je pomembna pomoč strokovnjaka, ki z nasveti in praktičnimi rešitvami svetuje ter opolnomoči nosečnico za samostojno vodenje nosečnostne sladkorne bolezni. S svojim ginekologom se nosečnica oglasi na 2-4 tedne, v skladu s tem, kako je sladkorna bolezen urejena. Ciljna vrednost za krvni sladkor/glukozo je med 3,5 in 5,3 mmol/l na tešče oz. pred obrokom ter do 6,6 mmol/l 90 minut po jedi. Če so vrednosti višje, najprej svetujemo razmeroma strogo odmerjeno dieto in temu skladno fizično aktivnost (najbolje po vsakem glavnem obroku!). Če to ne pomaga, uvedemo inzulin pri določenih obrokih in/ali srednje dolgo delujoči inzulin pred spanjem in se v terapiji še vedno želimo približati željenim mejam. Tablete za zniževanje krvnega sladkorja med nosečnostjo niso primerne, čeprav jih v nekaterih državah uporabljajo. Inzulin za plod ni nevaren, tablete pa bi lahko bile nevarne.
Uspešnost terapije se meri tudi s povprečjem sladkorja (HbA1c), ki naj bi bilo okoli 6 %. Pomembno je tudi skrbno spremljanje krvnega tlaka s ciljem do 130/80 mmHg. Diabetološki timi skušajo nosečnico čimbolj navdušiti za zdrav način življenja, saj je ravno mati navadno tista, ki odloča o zdravju celotne družine - in to še mnoga leta, ko otroci odraščajo. Še več, z vztrajanjem pri zdravi hrani in obilici gibanja se bo tudi gospa, ki je imela nosečnostno sladkorno bolezen, povsem izognila sladkorni bolezni tipa 2 pozneje v življenju ali pa bo vsaj odložila njen pojav na bistveno poznejši čas in v morda ‘nežnejši’ obliki.
Karmen je poudarila, da so ključne spremembe vključevale gibanje, prehrano, izločitev ogljikovih hidratov in predelane hrane. "Moram pa reči, da jaz že prej nisem pila sladkih pijač zaradi sladkorne. Tisti, ki pa jih uživajo, morajo to takoj opustiti, to je prva in najpomembnejša sprememba," je svetovala. Iz te izkušnje se je naučila, da ji zdrav življenjski slog izjemno koristi na vseh področjih, kar ji prinaša čisto drugo kvaliteto življenja. Zaradi manjše teže se počuti veliko bolje, ima več energije in splošno počutje je neprimerljivo boljše.
V njenem vsakdanjem življenju so izginili vmesni prigrizki, kot so čips in prigrizki med glavnimi obroki. Ima pet obrokov na dan, pri čemer je obrok lahko tudi pest oreščkov. Zelo pomemben je bogat zajtrk, pri vsakem obroku pa mora biti prisotna zelenjava. "Zelenjava je ključna, pa četudi je to samo korenček," je poudarila. Dr. Hafnerjeva ji je razlagala, da gre za drugačno kemijsko reakcijo v telesu, če zaužijemo vsa makrohranila. Tudi nivo sladkorja se drugače uravnava, če obrok vsebuje beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate. To je popolnoma drugače, kot če bi pojedli samo sendvič. Če že pojemo sendvič, mora biti zraven vsaj skledica solate, da ublaži skok sladkorja.
Karmen je poudarila, da se telo navadi na nov ritem. Prej, ko je kar naprej nekaj "basala" vase, je telo to kar zahtevalo. Zdaj pa čisto normalno zdrži med obroki. Ni več tistega konstantnega "moram nekaj imeti". Zanimivo je, kako se telo umiri, ko mu daš tisto, kar rabi, ob pravem času. Večja nihanja sladkorja res povzročijo tisti močan občutek, ko telo kar "kliče" po hitri energiji. Absolutno! In zanimivo je, kako pogosto lakoto zamenjamo za žejo. Karmen se je naučila, da ne pije med jedjo, ampak šele kakšno uro in pol po obroku. Tako se hrana bolje prebavi, pa tudi občutek sitosti je boljši. In seveda, tistih dveh litrov na dan se je treba držati, to je res pomembno za celotno telo.
Glede zdravil je Karmen povedala, da je med nosečnostjo jemala inzulin, po drugi nosečnosti pa je ta ostal. Na začetku so bile vrednosti visoke, okoli 26 do 28 enot. Takrat je dobila dolgotrajni inzulin in zraven še tablete. Vendar pa se je po začetku hujšanja in bolj zdrave prehrane količina inzulina zmanjšala na 12 enot. To je bil velik napredek. Trenutno ima drugačno terapijo. Vmes je bila nekaj časa samo na tabletah, brez inzulina, potem pa so prišla nova zdravila in imela je probleme, tako da ji je zdravnik zamenjal in sedaj ima samo dolgotrajni inzulin. Ima 16 enot enkrat dnevno zvečer ob 22. uri in to je to.
Najbolj ji pri življenju s sladkorno boleznijo ni težko. "V bistvu nič posebnega. Jaz sem se kar navadila na ta način življenja," je dejala. Ni ji tako, kot nekateri pravijo, "joj, tega ne smem jesti, onega ne smem". Ni tako strogo. Če si zaželi košček tortice, si ga pač privošči. Ampak potem ve, da mora iti migat, da to porabi. Če si aktiven, je tudi sladkor bolj umirjen. Seveda, ni pa govora o nažiranju. Misli, da lahko jemo skoraj vse, ampak zmerno in ob pravih urah. Ni dobro jesti tik pred spanjem, če že ješ kaj sladkega, je bolje dopoldne, potem pa greš na sprehod ali telovadit, da porabiš energijo.
V njenem domu imajo sedaj vpeljan ta način prehranjevanja. "Ja, pri nas smo kar športna družina," je povedala. Sin aktivno trenira rokomet, starejši sin pa že živi svoje življenje. Načeloma jedo vsi podobno. Edino pri kosilu je razlika, ko oni recimo jedo testenine, se ona temu raje izogne. Testenine so res tiste, ki ji zelo hitro dvignejo sladkor. To je ugotovila s pomočjo senzorja za merjenje glukoze. Na začetku si je vrednosti merila z glukometrom, zdaj pa ima senzor. Sicer v fazi preizkušanja, za občasno preverjanje, da vidi, kaj se dogaja čez dan. Priporočila bi senzor vsakomur, vsaj za poskus, za kakšnih 14 dni. To prinese takšne uvide, ki si jih prej sploh ne moreš predstavljati. Recimo, imela je težave z jutranjimi visokimi sladkorji. Zdravnik ji je pojasnil, da je to zaradi jutranjih hormonov, ki začnejo delovati, ko se zbudiš. Pri uporabi senzorja pa je pomembno vedeti, da ne smeš takoj po obroku gledati na številke. Ni dobra praksa pojesti zajtrk, potem pa že čez 40 minut preverjati, kakšen je sladkor. Takrat je normalno, da je najvišji. In potem se ljudje hitro vznemirijo, kakšen visok sladkor imajo. To pa spet ni dobro za "psiho".
Stres je še dodaten dejavnik, ki vpliva na raven glukoze. Točno tako. Zato po jedi res ni priporočljivo ves čas gledati na senzor. Treba je počakati tisto uro in pol, da se stvari malo umirijo, potem pa lahko pogledaš. Podobno kot pri klasičnih meritvah: zjutraj na tešče, dve uri po obroku in pred naslednjim obrokom. Če pa kar naprej preverjaš, si samo ustvarjaš dodaten stres, kar pa spet ni dobro za uravnavanje sladkorja.
Glede samih živil, kjer je najbolj opazila vpliv na vrednosti glukoze, so to skoki sladkorja, sploh če poješ kaj sladkega. Ampak pri njej najbolj izstopajo ogljikovi hidrati. Ti res povzročijo največje in najhitrejše skoke. Živila, ki jih je v svoji prehrani precej omejila ali celo izločila, so krompir, riž, kruh in testenine. Teh se res izogiba v veliki meri. Če pa že pri kosilu je krompir, je to res minimalna količina, ena jušna žlica, ne pa cela “šefla”. Ravno toliko, da ima nekaj zraven, če na primer kuha golaž. Namesto klasičnih testenin si raje pripravi bučkine testenine. Ampak to seveda ni prava testenina. Bučko nareže s posebnim spiralnim rezalnikom, da dobi obliko špagetov. Potem jih le na hitro poduši na česnu in olivnem olju, samo toliko, da ostanejo še čvrste. Prelije z omako in to je njen obrok. Moram reči, da je res okusno.
Tipični zajtrki vključujejo različne kosmiče, ampak ne tiste iz škatle, ki so že sladkani, ampak čisto navadne ovsene kosmiče. Zraven doda malo bučnih in sončničnih semen, včasih kakšno suho brusnico za okus ali pa žlico kokosove moke. Na ta način si pripravi osnovo. Pogosto doda tudi chia semena. Velikokrat si naredi tudi sadno malico, na primer naribano jabolko s chia semeni, in to postane kot nekakšen puding. Na ta način si v bistvu pripravlja tudi bolj zdrave sladice. Tako si malo "sladka" življenje na bolj zdrav način.
Ko se odpravi v trgovino, so njene glavne "postojanke" oddelek z mesom in zelenjavo. Seveda, včasih zmanjka kakšna osnovna stvar, kot so sol, olje in podobno, ampak v glavnem gre po meso in zelenjavo. Tudi ribe bi morala pogosteje kupovati, čeprav doma niso ravno navdušeni nad njimi. Ribe so res super živilo, še posebej v kombinaciji s špinačo. Zanimivo je, da opaža, da ji po ribi in špinači včasih celo pade sladkor, tako da mora pojesti še nekaj sladkega. Sploh če se odpravlja na kakšno športno aktivnost ali daljšo hojo, mora imeti vedno s seboj nekaj za "prvo pomoč". Kot "prvo pomoč" v takih situacijah najdejo mali Fructalovi sokci, drugače pa ima vedno pri roki kakšen bonbon ali Vitergin. Obstajajo sicer tudi posebne tablete za hipoglikemijo, ampak ona ponavadi vzame kar navaden bonbon.
Stres res izjemno vpliva na sladkor. Pri sladkorni sta po njenem mnenju dva glavna "sovražnika": bolezen in stres. Takrat sladkor postane popolnoma neobvladljiv. Enostavno "zdivja" in ga je zelo težko kontrolirati. Lahko bi cel dan pila samo vodo, pa če ima res stresen dan, bo sladkor še vedno visok. Stres je zelo individualna stvar. Lahko je že ena slaba novica, ki jo izveš in se te dotakne na čustveni ravni. To je že stres. Lahko je tudi nekaj povsem konkretnega, na primer, če že vnaprej veš, da boš imel naporen dan v službi … Vse se začne v naši glavi, to je največji vir stresa. Karmen osebno zelo pomagajo dihalne vaje, to jo resnično sprosti, ko je na primer slabe volje ali ko jo nekaj boli. Te tehnike so se naučili pri dr. Mateji Hafner. Preizkusila je na primer pri svojem kolenu, ki je že dlje časa poškodovano. Ob spremembi vremena, ko jo vse boli in "trga", gre ven, se usede nekam, najbolje v naravo, v gozd, in se umiri z dihalnimi vajami. Resnično jo sprosti. Tabletom se izogiba. Enako, če jo kaj skrbi, s pravilnim dihanjem sprosti to breme iz telesa. To ji zelo pomaga, misli, da bi se tega morali ljudje bolj posluževati, ker je to naraven in zelo močan proces.
Po drugi strani pa tudi narava sama vpliva na naše počutje. Narava pa sploh! Misli, da bi morali naravo zares začutiti. Ne samo iti v gozd hodit, ampak biti tam z mislimi. Posvetiti se zvoku listja pod nogami, poslušati petje ptic, zares biti z dušo prisoten. Nič ne pomaga, če greš v gozd in ves čas razmišljaš o svojih problemih. Karmen je recimo "morski" tip človeka in zanjo je morje najboljši balzam za dušo.
Kar zadeva aktivnosti, ki so ji najbolj pri srcu, večinoma hodi, ker zaradi uničenega kolena drugega ne more. Tudi v hribe težko hodi, to zanjo zdaj ne pride v poštev. Tako da ji ostanejo kolo, hoja in plavanje. Te tri možnosti so zanjo sprejemljive za koleno. Zaradi težav s kolenom je tudi invalidsko upokojena za štiri ure. Športna poškodba je vzrok za težave s kolenom. V mladosti je trenirala gimnastiko, pa so sklepi "dobili" svoje. Kolk ima zamenjan že od svojega štiridesetega leta in potem, ko je bil kolk poškodovan, je šlo več obremenitve na koleno in tako… Zdaj so pa tam, kjer so. :)
Če bi lahko šla nazaj za 20, 30 let, ne bi ničesar spremenila. Šport ji je bil in ji je še vedno zelo blizu, čeprav ga zdaj spremlja bolj od zunaj. Ne bi ničesar spreminjala. Vse je bilo tako, kot se je moralo zgoditi.
Njeni sinovi sta sedaj tudi že odrasla. Starejši ima 30 let, je vzgojitelj in trenira karate. Mlajši pa ima 22 let in aktivno igra rokomet. Je tudi v slovenski reprezentanci, ravno so v Litvi. V nedeljo imajo tekmo v Celju, so se že uvrstili naprej, saj so prvi na lestvici. Drugače je v reprezentanci tehnični vodja. Torej so čisto športno "opremljeni" doma. Karmen je bila bolj aktivna v športu, čeprav mož tudi spremlja rokometne veterane in so z njimi veliko potovali, dokler so še aktivno igrali. Z njimi pa igra tudi mini nogomet, rekreativno. Matic pa že res dolgo trenira rokomet, od leta 2013 naprej. Tako da se pri njih ves čas nekaj športnega dogaja.
Karmen ima še dodatno veliko aktivnosti v okviru društva diabetikov. Že peto leto je predsednica Društva diabetikov Ljubljana. Izvajajo res veliko različnih dejavnosti, od plavanja na Soči, sodelujejo s Fakulteto za šport, imajo tedensko telovadbo, tudi enkrat tedensko na Taboru, pa predavanja, preventivna edukativna okrevanja približno štirikrat na leto, izlete, pa njihove "Ljubljanske vinjete". To so ogledi…
Pomen dobre prehrane med nosečnostjo – 1. del
Nosečniška Sladkorna Bolezen in Inzulin
Med nosečnostjo je lahko inzulin nujno potreben za uravnavanje krvnega sladkorja. Karmen je med nosečnostjo prejemala inzulin, najprej kratkotrajni, nato pa dolgotrajni. Vendar pa se je njena terapija z leti spreminjala. "Na začetku so bile vrednosti visoke, tam okoli 26, celo 28 enot. Takrat sem dobila dolgotrajni inzulin in zraven še tablete. Ampak potem, ko sem začela hujšati in se bolj zdravo prehranjevati, se je tudi količina inzulina zmanjšala na 12 enot. To je bil velik napredek," je pojasnila. Sedaj ima drugačno terapijo, ki vključuje 16 enot dolgotrajnega inzulina enkrat dnevno zvečer.
Pomembno je razumeti, da inzulin ni nevarnost za plod, temveč ključno orodje za ohranjanje njegovega zdravja. V primeru, da dieta in telesna aktivnost nista dovolj za dosego ciljnih vrednosti glukoze v krvi, je zdravljenje z inzulinom najprimernejši in najuspešnejši način zdravljenja sladkorne bolezni v nosečnosti. Čeprav ga ni mogoče vnesti v obliki tablet, temveč ga je treba injicirati, se ga telo ne more "navaditi" v negativnem smislu. Potreba po inzulinu se lahko povečuje s časom nosečnosti, kar je normalen pojav. Možen zaplet zdravljenja z inzulinom je preveliko znižanje glukoze, kar imenujemo hipoglikemija. Ob upoštevanju navodil za injiciranje inzulina in rednem izvajanju prehranskih navodil pri nosečnici z nosečnostno sladkorno boleznijo redko pride do znižanja glukoze v krvi pod spodnjo mejo. Preden se glukoza v krvi zniža pod spodnjo mejo, bodo nosečnice začutile lakoto, nemir, utrujenost in tresenje rok. To so znaki, pri katerih si morajo takoj izmeriti glukozo v krvi. Če je vrednost glukoze pod 3,5 mmol/l, morajo takoj zaužiti 20 g ogljikovih hidratov.
Večina porodov poteka normalno, torej vaginalno. Če pa je otrok čezmerno velik ali se pojavijo kakšni drugi zapleti, bo porodničar opravil carski rez. Če ste pred porodom prejemali inzulin, po porodu najverjetneje ne bo več potreben. Po porodu nosečnostna sladkorna bolezen praviloma izzveni. Kljub temu pa imajo ženske, ki so imele nosečnostno sladkorno bolezen, večje tveganje, da bodo kasneje razvile sladkorno bolezen tipa 2. Zato je po porodu priporočljivo redno spremljanje ravni krvnega sladkorja in ponovno presejanje na sladkorno bolezen na vsake tri leta.
Preprečevanje in Prihodnost
Čeprav na vse dejavnike tveganja ne moremo vplivati, lahko z zdravim življenjskim slogom pomembno zmanjšamo možnosti za razvoj bolezni. Zdrava prehrana, redna telesna aktivnost in ohranjanje zdrave telesne teže pred in med nosečnostjo so ključni dejavniki. Nosečnostna sladkorna bolezen ni razlog za paniko, temveč poziv k pozornosti in odgovornemu ravnanju. S pravočasno diagnozo in ustreznim zdravljenjem lahko poskrbimo, da bo rast otroka optimalna, in se tako izognemo marsikaterim zapletom. Ženske, ki so imele gestacijski diabetes, imajo 35 do 60 % povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni v 10 do 20 letih po nosečnosti. Zato je pomembno, da po porodu nadaljujejo z zdravim načinom življenja in redno obiskujejo zdravnika. Pri obvladovanju gestacijskega diabetesa si lahko pomagate z uživanjem zdrave hrane, ki ne povzroči zvišanja krvnega sladkorja na nevarne ravni. Zdravljenje med nosečnostjo in po njej zahteva skrbno načrtovanje obrokov, redne preglede in v nekaterih primerih prilagoditve zdravil.
tags: #inzulin #v #nosecnosti #in #kasneje