Pričakovana ali nepričakovana nosečnost s seboj prinese obveznosti za delodajalca in njegove zaposlene. Pojasnili bomo, na kaj je treba biti pozoren pri nosečnosti med poklicnim življenjem. Veliko žensk se boji, da je po nosečnosti kariere konec. Pogosto jih skrbi tudi, da bi lahko z nosečnostjo razjezile delodajalca ali neposrednega nadrejenega ali nadrejeno. Vendar pa zakonodaja v Sloveniji nudi obsežno zaščito nosečnicam in mladim materam, tako med zaposlitvijo kot pri iskanju le-te.
Kdaj obvestiti delodajalca o nosečnosti?
Takoj, ko izveste za svojo nosečnost, morate o tem obvestiti svojega nadrejenega. To je pomembno zato, da lahko vaš nadrejeni ravna v skladu z določbami v zvezi z materinstvom. Ko delodajalca obvestite o svoji nosečnosti, mu morate povedati tudi pričakovani datum rojstva. Te informacije so pomembne, saj nekaterih dejavnosti v določenem obdobju nosečnosti ni več dovoljeno opravljati. Vendar pa morate svojega nadrejenega obvestiti najpozneje po 12. tednu nosečnosti. Te določbe ščitijo bodočo mater in nerojenega otroka.
Večina žensk obveščanje o nosečnosti ni preveč prijetno. Druge se bojijo komplikacij in zato želijo počakati do 12. tedna. Do tega časa se težave pogosteje pojavljajo. Zgodi se lahko tudi, da ženska otroka izgubi. Nekatere ženske imajo sodelavce, ki jim želijo dobro in jih zasipavajo z dobronamernimi nasveti. Veliko žensk se tudi boji, da bodo po tem, ko se bo dobra novica razvedela, izključene. Lahko se namreč zgodi, da se sodelavci do nosečnice obnašajo drugače, kot so se prej.
Vendar pa je pomembno poudariti, da zakon delavke ne zavezuje k takojšnjemu obveščanju. Delavke niste dolžne obvestiti delodajalca o nosečnosti, razen če same tako želite zaradi uveljavljanja pravic v času nosečnosti. Če je delo, ki ga v času nosečnosti in dojenja opravljate, škodljivo vašemu zdravju in zdravju otroka, vam je delodajalec dolžan zagotoviti opravljanje drugega, ustreznega dela. Če ustreznega dela ni mogoče zagotoviti, pa imate pravico do nadomestila plače.
Zaščita nosečnic na delovnem mestu
Določbe v zvezi z materinstvom ščitijo bodočo mater in nerojenega otroka. Prepovedana so dela, ki se opravljajo stoje in delo na akord. Dvigovanje težkih bremen, stres in nevarna dela so za nosečnice škodljiva. Noseča delavka ne sme opravljati del, pri katerih je potrebno dviganje težkih bremen. Opravljanje del, ki se pretežno izvajajo v stoječem položaju. Pri tem velja, da lahko nosečnica po 21. tednu nosečnosti največ 4 ure na dan opravlja dela v stoječem položaju. Del pod velikim časovnim ali drugačnim pritiskom je po 21. tednu prepovedan. Dela s snovmi, ki so nevarne za zdravje, so prav tako prepovedana.
Nosečnice ali doječe matere ne smejo opravljati nočnih del. Med nočna dela štejejo dela med 20. in 6. uro. Obstajajo pa izjeme, na primer pri prevozih, glasbenih ali gledaliških predstavah ali pri negovalnem osebju. Nosečnice ali doječe matere lahko v teh panogah delajo do 22. ure. Prav tako velja, da nosečnice in doječe matere ne smejo delati ob nedeljah in praznikih. Tudi tukaj obstajajo izjeme, in sicer na področju gostinstva, v podjetjih z neprekinjeno menjavo izmen ali pri glasbenih in gledaliških predstavah. Nosečnice ali doječe matere prav tako ne smejo imeti nadur. Delovni čas ne sme presegati 9 ur na dan in 40 ur na teden.
Delodajalec mora inšpektorat za delo obvestiti, da je zaposlena delavka noseča. Če ima podjetje svojega zdravnika, mora delodajalec obvestiti tudi njega.
Nosečnost med poskusno dobo
Ali ste sredi poskusne dobe in ste izvedeli, da ste noseči? Tukaj velja, da o tem niste dolžni obvestiti nadrejenega. Če zaradi vaše nosečnosti pride do prekinitve delovnega razmerja v poskusni dobi, je to v nasprotju z zakonom o enakem obravnavanju. Zaščita pred odpustom je pomemben sestavni del zakona o materinskem varstvu. Zaščita pred odpustom začne veljati takoj po obvestilu o nosečnosti. Preneha se štiri mesece po rojstvu. Pri ženskah na starševskem dopustu zaščita pred odpustom neha veljati štiri tedne po prenehanju starševskega dopusta.
Nosečnost pri iskanju zaposlitve
Če vas med razgovorom za službo vprašajo, ali ste trenutno noseči, vam tega ni treba povedati. Že samo vprašanje je pravno nedopustno. Pri odgovarjanju lahko celo zavajate. Vendar pa obstaja nekaj izjem. Ali gre za delo, ki ga nosečnica lahko opravlja samo pogojno ali pa ga sploh ne sme opravljati? To je mogoče v primerih, ko dejavnost ogroža zdravje nosečnice ali otroka. V tem primeru vam delodajalec mora postaviti vprašanje o morebitni nosečnosti. Ali je delo sestavljeno pretežno iz dejavnosti, ki so za nosečnico škodljive? Ali po tem, ko izločimo vse škodljive dejavnosti, ne ostane več dovolj primernega dela? V tem primeru je mogoče delo prekiniti. V večini primerov pa gre samo za delno prekinitev dela. Nosečnica enostavno več ne opravlja tistih del, ki so škodljiva. Še vedno pa opravlja lažja dela, ki jih je lahko opravlja.
Zakonsko je jasno določeno, da delodajalec, ki je sicer močnejša pogodbena stranka ter ima zaradi tega večje možnosti za nedopustne posege v sicer varovano pravico do zasebnosti kandidata, ne sme od kandidata zahtevati podatkov o: družinskem stanu, zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine in drugih osebnih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Kandidati na taka vprašanja niste dolžni odgovarjati, delodajalec pa je za tako kršitev zasebnosti kaznovan z denarno kaznijo.
Pogoste zmote o pravicah nosečih delavk
Pravice v primeru izgube službe zaradi nosečnosti
V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas nosečnica ni posebej zaščitena, zato se lahko po prenehanju delovnega razmerja prijavi pri Zavodu RS za zaposlovanje. Lahko pa v primeru izbire druge kandidatke (ali drugega kandidata) vloži tožbo zaradi diskriminacije pri zaposlitvi oz. zahteva razveljavitev izpodbojne pogodbe o zaposlitve (če sta, npr., imela oba delavca sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, pa je delodajalec pogodbo podaljšal osebi, ki ni bila noseča, čeprav nosečnica delo bolje opravlja).
Če je oseba upravičena do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, bo ob nastopu starševskega dopusta upravičena do starševskega nadomestila po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, v nasprotnem pa je oseba upravičena do starševskega dodatka (58. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih).
Po izteku starševskega dopusta se oseba lahko prijavi pri zavodu v roku osem dni od prenehanja starševskega dopusta (2. odstavek 31. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti), kjer ji zavod nudi strokovno svetovanje pri iskanju nove zaposlitve. Če je delovno razmerje osebe pred nastopom porodniške trajalo vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih (pri enem ali več delodajalcih) in izpolnjuje splošne pogoje po 17.a členu Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (da je oseba pred nastankom brezposelnosti zavarovana za primer brezposelnosti in da zanjo ni na voljo ustrezne zaposlitve), lahko oseba uveljavi tudi pravico do denarnega nadomestila.
Starševski dodatek in nadomestila
V primeru, da ste noseči in niste zaposleni, vam bo starševski dodatek pripadel v vsakem primeru. Če imate urejeno zdravstveno zavarovanje, prijava na zavod za zaposlovanje ni nujna, če niste aktivni iskalec zaposlitve.
Po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih obsega pravica do starševskega nadomestila: porodniško nadomestilo, očetovsko nadomestilo, nadomestilo za nego in varstvo otroka, posvojiteljsko nadomestilo. Pravico do starševskega nadomestila imajo tiste osebe, ki imajo pravico do starševskega dopusta in so bile zavarovane po navedenem zakonu pred dnevom nastopa posamezne vrste starševskega dopusta. Pravico do starševskega nadomestila imajo tudi osebe, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, če so bile zavarovane po navedenem zakonu najmanj dvanajst mesecev v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do starševskega nadomestila.
Tudi če se delovno razmerje zaključi med trajanjem porodniške, to ne vpliva na izplačevanje starševskega nadomestila, ki se skladno z izdanima odločbama pristojnega centra za socialno delo izplačuje do v njih določenih datumih. Osnova za posamezno vrsto starševskega nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v skladu z 9. členom Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za starševski dopust. Sicer vsebujeta bolj natančno opredelitev 41. in 42. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
Harmonizacija družinskih in poklicnih obveznosti
Delodajalec je zavezan k temu, da mora omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti delavcev in staršev. Zakon je na strani staršev in delavcev, saj želi osebam z družinskimi obveznostmi, ki delajo ali želijo delati, omogočiti, da uveljavijo svojo pravico do dela, ne da bi bile pri tem diskriminirane, in brez konflikta med zaposlitvijo in družinskimi obveznostmi. Pomembni ukrepi, ki pomagajo pri reševanju nasprotij med zaposlitveno in starševsko vlogo, so plačan starševski dopust, možnost polne ali delne odsotnosti z dela v času dopusta za nego in varstvo otroka, možnost dogovora staršev glede izrabe starševskega dopusta ter različne oblike skrajšanega delovnega časa. To so pravice, ki so urejene v zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
Po vrnitvi na delo je eden izmed staršev upravičen do krajšega delovnega časa, ki pripomore k lažjemu usklajevanju družinskega in poklicnega življenja, in sicer do otrokovega tretjega leta starosti.
Delodajalec delavki v času nosečnosti in dojenja ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Vsakršno manj ugodno obravnavanje delavcev, ki je povezano z nosečnostjo ali starševstvom, se šteje za diskriminacijo.
Čeprav se marsikatera mlada mamica in nosečnica sooča z negotovostjo glede svoje kariere, zakonodaja v Sloveniji nudi močno oporo. Pomembno je poznati svoje pravice in se nanje sklicevati, da bi lahko uspešno usklajevale svoje poklicno in zasebno življenje ter zagotovile najboljše možno okolje za prihodnost svojih otrok.