Pričakovana ali nepričakovana nosečnost s seboj prinese obveznosti za delodajalca in njegove zaposlene. V času nosečnosti delavka uživa posebno varstvo, ki je ključno za ohranjanje njenega zdravja in zdravja nerojenega otroka. To varstvo je močno prisotno v slovenski delovnopravni zakonodaji, ki posebej pozornost namenja nosečnicam na delovnem mestu. Področje ureja tudi Mednarodna organizacija dela, ki v Konvenciji MOD št. 183 o varstvu materinstva postavlja državam članicam vsaj minimalne standarde varstva. Mednarodni zakonodaji sledi tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Posebno varstvo nosečnice je odvisno od njenega aktivnega delovanja, saj mora slednja o svoji nosečnosti delodajalca nemudoma obvestiti. Naknadno obvestilo ni mogoče. Zato, da noseči delavki pripadajo pravice s področja varstva noseče delavke, mora o svoji nosečnosti obvestiti delodajalca takoj, ko to izve.
Obvestilo o nosečnosti in pričakovani datum poroda
Takoj, ko izveste za svojo nosečnost, morate o tem obvestiti svojega nadrejenega. To je pomembno zato, da lahko vaš nadrejeni ravna v skladu z določbami v zvezi z materinstvom. Ko delodajalca obvestite o svoji nosečnosti, mu morate povedati tudi pričakovani datum rojstva. Te informacije so pomembne, saj nekaterih dejavnikov tveganja v določenem obdobju nosečnosti ni več dovoljeno opravljati. Vendar pa morate svojega nadrejenega obvestiti najpozneje po 12. tednu nosečnosti. Te določbe ščitijo bodočo mater in nerojenega otroka.
Prepovedana in omejena dela za nosečnice
Nekatera dela so za nosečnice popolnoma prepovedana, druga pa so omejena. Na primer, prepovedana so dela, ki se opravljajo stoje in delo na akord. Dvigovanje težkih bremen, stres in nevarna dela so za nosečnice škodljiva. Noseča delavka ne sme opravljati del, pri katerih je potrebno dviganje težkih bremen. Opravljanje del, ki se pretežno izvajajo v stoječem položaju, je prav tako omejeno. Pri tem velja, da lahko nosečnica po 21. tednu nosečnosti največ 4 ure na dan opravlja dela v stoječem položaju. Dela pod velikim časovnim ali drugačnim pritiskom po 21. tednu nosečnosti niso dovoljena. Dela s snovmi, ki so nevarne za zdravje, so prepovedana.
Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk, natančneje določa, katerim dejavnikom tveganja in delovnim pogojem nosečnica ne sme biti izpostavljena. Med te spadajo:
- Fizični dejavniki: hiperbarna atmosfera (npr. potapljanje, zaprti prostori pod tlakom), šoki, vibracije ali premikanje, premeščanje bremen, hrup nad 80 dB, ionizirajoče ali neionizirajoče sevanje, ekstremni mraz ali vročina, gibi in položaji, potovanja, mentalna ali fizična utrujenost, druga fizična bremena.
- Biološki dejavniki: izpostavljenost toksoplazmi, virusu rdečk (razen če je delavka cepljena), ter drugim biološkim dejavnikom, ki lahko povzročijo težje bolezni pri ljudeh in predstavljajo veliko nevarnost za delavce.
- Kemični dejavniki: svinec in njegovi spojini, živo srebro, zdravila proti mitozi, ogljikov monoksid, ter druge snovi, za katere je znano, da ogrožajo zdravje noseče delavke in nerojenega otroka.
- Delovni pogoji: podzemno rudarsko delo, nočno delo, nadurno delo.
Strahovi in pomisleki nosečnic glede obveščanja
Večini žensk obveščanje o nosečnosti ni preveč prijetno. Veliko žensk se boji, da je po nosečnosti kariere konec. Pogosto jih skrbi tudi, da bi lahko z nosečnostjo razjezile delodajalca ali neposrednega nadrejenega. Druge se bojijo zapletov in zato želijo počakati do 12. tedna. Do tega časa se težave pogosteje pojavljajo. Zgodi se lahko tudi, da ženska otroka izgubi. Nekatere ženske imajo sodelavce, ki jim želijo dobro in jih zasipavajo z dobronamernimi nasveti. Veliko žensk se tudi boji, da bodo po tem, ko se bo dobra novica razvedela, izključene. Lahko se namreč zgodi, da se sodelavci do nosečnice obnašajo drugače, kot so se prej.
Te pomisleke je treba razumeti, vendar je pomembno vedeti, da zakonodaja nosečnicam zagotavlja posebno varstvo. Delodajalec ne sme diskriminirati nosečnice ali jo manj ugodno obravnavati zaradi nosečnosti. Če se nosečnica sooča s strahovi glede obveščanja, se lahko posvetuje s pravnim strokovnjakom ali sindikalnim predstavnikom.
Vprašanja o nosečnosti med razgovorom za službo
Če vas med razgovorom za službo vprašajo, ali ste trenutno noseči, vam tega ni treba povedati. Že samo vprašanje je pravno nedopustno. Pri odgovoru lahko celo lažete. Vendar pa obstaja nekaj izjem. Ali gre za delo, ki ga nosečnica lahko opravlja samo pogojno ali pa ga sploh ne sme opravljati? To je mogoče v primerih, ko dejavnost ogroža zdravje nosečnice ali otroka. V tem primeru vam delodajalec mora postaviti vprašanje o morebitni nosečnosti. Ali je delo sestavljeno pretežno iz dejavnosti, ki so za nosečnico škodljive? Ali po tem, ko izločimo vse škodljive dejavnosti, ne ostane več dovolj primernega dela? V tem primeru je mogoče delo prekiniti. V večini primerov pa gre samo za delno prekinitev dela. Nosečnica enostavno več ne opravlja tistih del, ki so škodljiva. Še vedno pa opravlja lažja dela, ki jih je lahko opravlja.
Prepoved nočnega dela in dela ob nedeljah ter praznikih
Nosečnice ali doječe matere ne smejo opravljati nočnih del. Med nočna dela štejejo dela med 20. in 6. uro. Obstajajo pa izjeme, na primer pri prevozih, glasbenih ali gledaliških predstavah ali pri negovalnem osebju. Nosečnice ali doječe matere lahko v teh panogah delajo do 22. ure. Prav tako velja, da nosečnice in doječe matere ne smejo delati ob nedeljah in praznikih. Tudi tukaj obstajajo izjeme, in sicer na področju gostinstva, v podjetjih z neprekinjeno menjavo izmen ali pri glasbenih in gledaliških predstavah.
Prepoved nadur in omejitev delovnega časa
Nosečnice ali doječe matere prav tako ne smejo imeti nadur. Delovni čas ne sme presegati 9 ur na dan in 40 ur na teden. Delodajalec mora inšpektorat za delo obvestiti, da je zaposlena delavka noseča. Če ima podjetje svojega zdravnika, mora delodajalec obvestiti tudi njega.
Nosečnost med poskusno dobo in zaščita pred odpustom
Ali ste sredi poskusne dobe in ste izvedeli, da ste noseči? Tukaj velja, da o tem niste dolžni obvestiti nadrejenega. Če zaradi vaše nosečnosti pride do prekinitve delovnega razmerja v poskusni dobi, je to v nasprotju z zakonom o enakem obravnavanju. Zaščita pred odpustom je pomemben sestavni del zakona o materinskem varstvu. Zaščita pred odpustom začne veljati takoj po obvestilu o nosečnosti. Preneha se štiri mesece po rojstvu. Pri ženskah na starševskem dopustu zaščita pred odpustom neha veljati štiri tedne po prenehanju starševskega dopusta. Delo med nosečnostjo ne sme biti razlog za manj ugodno obravnavanje delavcev, sicer bi se to štelo za diskriminacijo. Delavci imajo zaradi nosečnosti za delo med nosečnostjo pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in pravice nosečnic
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) na več mestih opredeljuje pravice delavk vezane na nosečnost, in sicer glede nadurnega dela, napotitve v tujino, nočnega dela ipd. Glede na to, da je kar nekaj poklicev, kjer se delo opravlja tudi v nočnem času (npr. varnostnica, medicinska sestra, policistka…), se bomo v tem članku opredelili do dela med nosečnostjo v nočni izmeni.
Ali noseča delavka lahko opravlja nočno delo?
ZDR-1 določa, da delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati dela ponoči, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka. Delavki bo delo med nosečnostjo v nočni izmeni prepovedano le, če iz ocene tveganja izhaja, da takšno delo pomeni nevarnost za njeno zdravje in zdravje otroka. Torej ne gre za absolutno prepoved nočnega dela v času nosečnosti. V kolikor bo delodajalec pridobil strokovno mnenje licenciranega inženirja varstva pri delu, ki bo podal oceno tveganja, da nočno delo ne pomeni nevarnost za zdravje delavke ali otroka, bo nosečnica lahko delo med nosečnostjo opravljala tudi ponoči.
Strinjanje delavke za opravljanje dela med nosečnostjo ponoči
Če iz ocene tveganja izhaja, da bi nočno delo pomenilo nevarnost za zdravje delavke ali otroka, delavka, kljub temu, da bi želela opravljati delo ponoči, le-tega ne bi smela opravljati.
Ali lahko noseča delavka zavrne delo v nočni izmeni?
Delodajalec lahko naloži nočno delo delavki v času nosečnosti samo z njenim soglasjem. V kolikor delavka soglasja ne da, delodajalec ne sme odrediti nočnega dela. V kolikor bi delodajalec vseeno naložil delo ponoči kljub nesoglasju delavke oziroma prepovedi opravljanja na podlagi ocene tveganja, je v prekršku. Globa za tak prekršek znaša do 2.000 eurov.
Posvet z zdravnikom in ocena tveganja
Absolutno se morate o tem posvetovati z zdravnikom, ki vam bo na podlagi poteka vaše nosečnosti predlagal, ali delate naprej ali ne. Delo, ki je fizično naporno, lahko negativno vpliva na potek nosečnosti, povzroči lahko zvišan krvni pritisk, nepravilen otrokov razvoj ali predčasen porod. Zagotovo ni priporočljivo, da delate s kemikalijami ali tam, kjer je veliko sevanja, prav tako nosečnici odsvetujejo, da več ur stoji v trgovini ali za tekočim trakom. Če je vaše delo tako tvegano, potem je najbolje, da začnete bolniški dopust prej.
Delo za računalnikom med nosečnostjo
To, kar najbolj zanima nosečnice, je, ali delo za računalnikom škodi. Točnega odgovora ni, ugotovitve različnih strokovnjakov si nasprotujejo. Pozorni bodite le na to, da je računalniška oprema novodobna, ker ima takšna boljšo zaščito. Zaslon postavite na primerno razdaljo, prav tako ne sedite naravnost nasproti njega.
Socialne pravice v nosečnosti in po porodu
Na kratko vam predstavljamo socialne pravice v nosečnosti in po porodu, ki vam bodo lahko v pomoč pri ugotavljanju upravičenosti in pridobivanju pravic iz javnih sredstev.
- Materinski dopust: Namenjen je pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Materinski dopust traja 105 dni. Nosečnica ga nastopi 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Če mati na dan poroda še ni nastopila materinskega dopusta, ga nastopi z dnem rojstva otroka.
- Očetovski dopust: Namenjen je očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka, skupaj z mamo, sodelovali pri negi in varstvu otroka. Traja 30 koledarskih dni. Oče izrabi prvi del očetovskega dopusta v trajanju najmanj 15 koledarskih dni v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, in sicer od rojstva otroka do najpozneje enega meseca po poteku starševskega dopusta. Če izrabi manj kot 15 dni, mu preostanek do 15 dni propade. Oče lahko izrabi tudi celotnih 30 koledarskih dni v enem delu, npr. ob rojstvu otroka. Pravico do očetovskega dopusta ima oče otroka in je neprenosljiva.
- Starševski dopust: Pravico do starševskega dopusta ima eden od staršev otroka, oba starša, pod določenimi pogoji pa tudi druga oseba oziroma eden od starih staršev otroka.
- Nadomestilo plače: Je osebni prejemek, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo. Pravica do nadomestila obsega materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo. Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.
- Otroški dodatek: Je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 30-ih dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če jo uveljavljate po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo največ enega leta.
- Dodatek za veliko družino: Je letni prejemek, namenjen družini, ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti.
- Dodatek za nego otroka: Je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, če ima otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živi v Republiki Sloveniji.
- Nadomestilo v času odmora za dojenje: Pripada materam, zaposlenim za polni delovni čas, v času odmora za dojenje (ko se vrne na delo), na podlagi potrdila specialista pediatra/pediatrinje. Doječi materi pripada nadomestilo za eno uro dnevno, za otroka do 9. meseca starosti.
Posebno varstvo nosečnic po ZDR-1
Noseče delavke in starši sodijo pod eno izmed petih kategorij posebno zavarovanih delavcev. Najširšo pravico predstavlja določba 148. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki kot splošno obveznost delodajalca določa, da mora na delavčev predlog o drugačni prerazporeditvi delovnega časa omogočiti delavcu lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti oziroma da mora zavrnitev takega predloga pisno obrazložiti. Ta pravica ne pripada le delavcem in delavkam z otroki temveč tudi tistim, ki imajo obveznost do ostalih družinskih članov.
Nadalje, varstvo, ki ga ponuja zakonodaja, pripada delavkam med in po nosečnosti, ter staršem. V povezavi z nočnim in nadurnim delom za delavke v času dojenja oz. nosečnosti, zakon določa absolutno prepoved nočnega in nadurnega dela, če bi tako delo škodovalo njej, otroku ali zarodku. Staršem, ki negujejo otroka do 3 leta starosti, nudi pravico, da ne soglašajo z nočnim ali nadurnim delom, torej lahko delo opravljajo le, če se s tem predhodno PISNO strinjajo. Zakonsko določena je tudi pravica doječih delavk, zaposlenih za polni delovni čas glede odmora za dojenje. Te imajo, na podlagi potrdila specialista pediatra, pravico do enournega odmora za dojenje ter do nadomestila za ta čas. Starši so poleg dopusta, pod pogoji iz zakona, upravičeni tudi do krajšega delovnega časa in do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva. Pri varstvu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zakon kategorizira 3 skupine varovanih oseb; nosečnice, doječe matere do 1. leta starosti otroka in starše, ki izrabljajo starševski dopust. Zakon nudi tem delavcem varstvo v primeru vseh razlogov za odpoved delovnega razmerja, razen v primeru izredne odpovedi ter pri prenehanju delodajalca.
»Nosečnost je normalen del življenja in ni bolezen. Veliko žensk med nosečnostjo dela in nekatere se vrnejo na delo, ko še dojijo. Ker obstajajo določene obremenitve in škodljivosti na delovnem mestu, ki lahko ogrozijo zdravje noseče ženske in/ali njenega otroka, je potrebno te delavke posebej zaščititi. V Zakonu o delovnem razmerju, v členih od 160 do 166 je posebna skrb namenjena delavkam v času nosečnosti in doječim materam.«
Tako pravi poseben dokument, ki ga je pripravil Urad RS za varnost in zdravje pri delu. Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve pa na podlagi te razčlenitve delavkam, ki so noseče, so pred kratkim rodile ali dojijo, predstavlja pravice, ki jim pripadajo.
Posebne pravice zaradi nosečnosti in starševstva
Zakon o delovnih razmerjih določa, da »imajo delavci zaradi nosečnosti in starševstva v delovnem razmerju pravico do posebnega varstva. Delodajalec mora delavcem omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti.«
To pomeni, da lahko ne le nosečnice in doječe delavke, ampak katerikoli starš svojemu delodajalcu predlaga drugačno razporeditev svojega delovnega časa zaradi potreb po usklajevanju družinskega in poklicnega časa, delodajalec pa je tisti, ki mora delavcu pisno utemeljiti svojo odločitev o (ne)prilagajanju delovnega časa.
"(Bo)ste noseči?”
Delodajalec ne sme zahtevati od delavke ali celo sam poizvedovati o podatkih glede nosečnosti delavke, razen če to zahteva delavka zaradi uveljavljanja pravic v času nosečnosti.
Prepoved opravljanja del v času nosečnosti in dojenja
Zakon pravi, da »v času nosečnosti in še eno leto po porodu delavka ne sme opravljati del, če le-a s povečano nevarnostjo vplivajo na njeno zdravje in na zdravje otroka. Če delavka opravlja delo, ki bi lahko v času njene nosečnosti škodljivo ali s povečano nevarnostjo vplivalo na njeno zdravje ali zdravje otroka, ji mora delodajalec zagotoviti opravljanje drugega ustreznega dela in plačo, kot da bi opravljala svoje delo, če je to zanjo ugodnejše.«
Kateri so tisti fizikalni, biološki, kemični in drugi dejavniki, ki niso primerni za delo nosečnic in žensk po porodu, si lahko preberete v dokumentu. Bistveno pa je, da ženska, ki je noseča, o nosečnosti (z zdravniškim izvidom) nemudoma obvesti svojega delodajalca. Delodajalec mora nato pripraviti oceno tveganja njenega delovnega mesta ter pripraviti in podpisati izjavo, da na njenem delovnem mestu ni znanih škodljivosti za delavko in plod. V kolikor pa ugotovi, da delovno mesto v času nosečnosti ni primerno, pa mora prilagoditi delovne pogoje in/ali urnik dela, če to ni mogoče zagotoviti drugo ustrezno delo in če tudi to ni mogoče, delodajalec poda predlog na ZZZS, da delavka za čas nosečnosti ostane doma.
To v nekaterih pogojih velja tudi za delavko, ki še doji, kar si lahko preberete v istem dokumentu.
Ne smete delati nadur in ponoči
Delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči. To velja tudi za čas, ko otroka še doji, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka. Prav tako lahko delavka odkloni napotitev v tujino zaradi nosečnosti ali če varuje otroka, ki še ni dopolnil sedem let, oz. petnajst let v primeru, da je samohranilka.
Odpoved pogodbe
Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe noseči delavki in delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, in staršem v času, ko koristijo starševski dopust (porodniško) v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela ter še en mesec po koriščenju tega dopusta.
Posebno pravno varstvo velja tudi, če delodajalec za nosečnost pred odpovedjo ni vedel. V tem primeru mora noseča delavka z zdravniškim potrdilom obvestiti delodajalca o nosečnosti pred iztekom odpovednega roka. Delodajalec lahko odpove pogodbo z nosečo delavko le v primeru izredne odpovedi po predhodnem soglasju inšpektorja ali v primeru prenehanja delovanja delodajalca.
Odmor za dojenje in nadomestilo plače
Delavka, ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno. Pod določenimi pogoji lahko za ta čas uveljavlja tudi nadomestilo plače. Podrobneje o tej pravici si lahko preberete v članku Nadomestilo za dojenje - dojiti med službenim časom ali ne?
Kaj pa, ko se z delodajalcem ne strinjata?
Če pride med delavko in delodajalcem do spora, je odločujoče mnenje pristojnega zdravnika oziroma zdravniške komisije. Prav tako je v primeru spora dokazno breme na strani delodajalca.
Iskanje zaposlitve
Zakon jasno določa, da delodajalec, ki je sicer močnejša pogodbena stranka ter ima zaradi tega večje možnosti za nedopustne posege v sicer varovano pravico do zasebnosti kandidata, ne sme od kandidata zahtevati podatkov o: družinskem stanu, zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine in drugih osebnih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.
Kandidati na taka vprašanja niste dolžni odgovarjati, delodajalec pa je za tako kršitev zasebnosti kaznovan z denarno kaznijo.
Zaposlitev in nosečnost
Delavke niste dolžne obvestiti delodajalca o nosečnosti, razen če same tako želite zaradi uveljavljanja pravic v času nosečnosti. V kolikor je delo, ki ga v času nosečnosti in dojenja opravljate, škodljivo vašemu zdravju in zdravju otroka, vam je delodajalec dolžan zagotoviti opravljanje drugega, ustreznega dela. Če ustreznega dela ni mogoče zagotoviti, pa imate pravico do nadomestila plače. Prav tako ste oproščeni nočnega in nadurnega dela, dokler otrok ne dopolni starosti treh let.
Delodajalec delavki v času nosečnosti in dojenja ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Vsakršno manj ugodno obravnavanje delavcev, ki je povezano z nosečnostjo ali starševstvom, pa se šteje za diskriminacijo.
Pravice zaposlenih staršev
Delodajalec je zavezan k temu, da mora omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti delavcev in staršev. Zakon je na strani staršev in delavcev, saj želi osebam z družinskimi obveznostmi, ki delajo ali želijo delati, omogočiti, da uveljavijo svojo pravico do dela, ne da bi bile pri tem diskriminirane, in brez konflikta med zaposlitvijo in družinskimi obveznostmi. Pomembni ukrepi, ki pomagajo pri reševanju nasprotij med zaposlitveno in starševsko vlogo, so plačan starševski dopust, možnost polne ali delne odsotnosti z dela v času dopusta za nego in varstvo otroka, možnost dogovora staršev glede izrabe starševskega dopusta ter različne oblike skrajšanega delovnega časa. To so pravice, ki so urejene v zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
Po vrnitvi na delo je eden izmed staršev upravičen do krajšega delovnega časa, ki pripomore k lažjemu usklajevanju družinskega in poklicnega življenja, in sicer do otrokovega tretjega leta starosti.
tags: #iskanje #ustreznega #delovnega #mesta #nosecnost