Nosečnost prinaša številne spremembe v telesu ženske, med katerimi so spremembe v prsih ena izmed najbolj opaznih. Te spremembe so naraven del priprav na prihajajočo laktacijo in zagotavljanje hranil za novorojenčka. Razumevanje teh procesov lahko bodočim materam pomaga lažje sprejeti in se soočiti z njimi.
Zgodnji znaki: Občutljivost in rast
Že okrog petega ali šestega tedna nosečnosti boste opazili, da so vaše dojke bolj polne, bradavice pa bolj občutljive. To je eden izmed prvih fizičnih znakov, da se telo pripravlja na novo vlogo. Ko je ženska v veselem pričakovanju, njene bradavice potemnijo in kolobar okrog njih se poveča. Na tem kolobarju se lahko pojavijo male bunkice, ki so Montgomeryjeve žleze. Te žleze začnejo v tem obdobju bolj izstopati in njihova vloga je, da izločajo maščobo, ki ščiti kolobar in bradavico pred izsušitvijo in razpokami. Bradavica se navadno izboči, vidne so lahko tudi podkožne vene. Ženska bolj čuti dojki, a občutljivost je odvisna od njenega praga bolečine. Tovrstne spremembe so fiziološke in zaradi njih ni treba k zdravniku. Ob nenavadni spremembi na koži, zatrdlini v dojki ali ob hujši bolečini pa naj, podobno kot zunaj nosečnosti, obišče zdravnika.
Hormonska preobrazba v drugem trimesečju
Okrog tretjega meseca nosečnosti začnejo v ženskem telesu "divjati" hormoni, predvsem prolaktin, estrogen, progesteron in rastni hormon. Ti hormoni so ključni za nadaljnje spremembe v prsih. Vse to botruje izjemnemu širjenju mlečnih žlez in na ta način se telo začne pripravljati na proizvodnjo mleka. Z meseci žlezno tkivo, ki je potrebno za nastajanje mleka, zamenjata maščevje in podporno tkivo v dojkah, kar povzroči povečanje obsega oprsja. Zato se ne čudite, če boste med nosečnostjo in v času, ko boste dojili, potrebovali eno do dve številki večji nedrček. Rast mlečnih žlez je sicer postopen proces, ki se začne že v puberteti in je odvisen od hormonov hipofize. V nosečnosti se v dojkah dogajajo velike spremembe. V prvi fazi hormoni rumenjakove vrečke in posteljice spodbujajo razraščanje mlečnih vodov, nanje vplivajo placentarni laktogen (hormon HPL), prolaktin, horionski gonadotropin (hormon HCG), estrogen in progesteron. Prolaktin je odgovoren za popolni razvoj alveolov (mlečnih celic) in lobusov ter tvorbo mleka.
Priprava na hranjenje: Kolostrum
Do konca drugega trimesečja nosečnosti telo postane popolnoma sposobno proizvajati materino mleko. Tega marsikatera ženska ne ve, zato jo je strah in se sprašuje, ali bo lahko dojila otroka, če se bo rodil pred predvidenim datumom poroda. Kolostrum je prvo mleko, ki se začne nastajati, prepoznate pa ga lahko po gostosti, lepljivosti, rumenkasti ali oranžni barvi. Ne ustrašite se, če boste že med nosečnostjo na nedrčku ali majici opazili rumene madeže, saj to je kolostrum, prvo mleko za vašega otročka. Na forumih mnoge pišejo, da madeže kolostruma morate opaziti v zadnjem trimesečju, saj je to znak, da boste lahko dojili. Vendar to ni pravilo - nekaterim kolostrum ne začne nastajati že med nosečnostjo, a lahko normalno takoj po porodu začnejo z dojenjem.
Kolostrum se je v prsih začel tvoriti že med 12. in 16. tednom nosečnosti, pri čemer so odgovorni določeni hormoni. Uhajanje kolostruma med nosečnostjo je popolnoma normalno! Najpogosteje se pojavi v zadnjem trimesečju nosečnosti, pri čemer je količina izcedka kolostruma individualna. Lahko gre za nekaj kapljic ali pa tudi večje količine. Nobeno od tega ne pomeni, da kolostruma ne bo ob rojstvu otroka, saj imajo po porodu ključno vlogo hormoni, ki so odgovorni za sprostitev mleka.
Kolostrum je prvo materino mleko, bogato z protitelesi in hranili, kot so beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe ter mikrohranili, ki so odgovorni za razvoj imunskega sistema dojenčka. Vsebuje manj sladkorja in maščob kot materino mleko, kar olajša prebavo novorojenčka. Kolostrum se razlikuje od materinega mleka po svoji gostoti, rumenkasti barvi in izlivanju v kapljicah. Kljub temu, da se proizvaja v relativno majhnih količinah, je zagotovo dovolj za prehrano dojenčka v prvih dneh po porodu, zato je pomembno poudariti, da količina mleka ni omejujoč dejavnik.
Zbiranje in iztiskanje kolostruma med nosečnostjo
Če opazite iztekanje kolostruma med nosečnostjo, zlasti v večjih količinah, je priporočljivo, da ga zberete. Ne samo, da ga lahko zamrznete in uporabite za krepitev imunskega sistema vašega dojenčka po nekaj mesecih, ampak ga lahko vzamete tudi s seboj v porodnišnico v primeru zapletov med porodom ali dojenjem. Lahko ga uporabite tudi za mnoge druge stvari, kot na primer: nego dojenčkovega noska, čiščenje vašega ali dojenčkovega obraza pred hormonskimi izbruhi aken, preprečevanje ali omilitev pleničnega izpuščaja in osebno najljubši način uporabe (razen za prehrano), za kopel!
Nekim nosečnicam lahko zdravnik priporoči iztiskanje kolostruma med nosečnostjo, običajno okoli 37. tedna nosečnosti. To se lahko zgodi pri ženskah, ki imajo gestacijski diabetes ali če se zaradi nekega razloga pričakuje ločenost med materjo in dojenčkom po porodu. V primeru gestacijskega diabetesa obstaja tveganje za hipoglikemijo (padec ravni sladkorja v krvi) pri novorojenčku, zato lahko zdravnik priporoči iztiskanje kolostruma, da se zagotovi zadostna količina mleka za dojenčka.
Vsekakor je pomembno, preden iztiskate kolostrum med nosečnostjo, posvetovati se s svojim zdravnikom, saj stimulacija dojk in bradavičk spodbuja sproščanje hormonov, ki lahko prezgodaj sprožijo porod!
Kako iztisniti kolostrum?
Za razliko od črpanja materinega mleka po porodu, iztiskanje kolostruma med nosečnostjo zahteva tradicionalen pristop - ročno iztiskanje. Pozabite na črpalke, še posebej električne, saj lahko povzročijo neprijetne težave. Nežno, ročno iztiskanje v zbiralnik kolostruma je idealno.
Priporočila za iztiskanje:
- Pridobite Haakaa zbiralnik kolostruma - pred uporabo ga ustrezno sterilizirajte in dobro umijte roke.
- Sprostite se in udobno namestite - celoten postopek iztiskanja bo tako bolj prijeten, lažji in hitrejši.
- Nežno in počasi masirajte dojko; topel obkladek pred in/ali med iztiskanjem lahko tudi pomaga.
- S prsti oblikujte črko C in jih postavite na dojko okoli, zgoraj in spodaj od bradavičke, saj so tam mlečni kanali, ki jih želimo spodbuditi.
- Nežno pritisnite prste proti notranjosti in s palcem ter kazalcem drsite proti bradavički.
- Odstranite roko s dojke in postopek ponovite večkrat. Nadaljujte z iztiskanjem in masiranjem dojke, dokler ne zberete želene količine kolostruma oziroma kolikor vam uspe.
Če ne opazite kapljic kolostruma, ne skrbite. Nadaljujte s stimulacijo nekaj minut in poskusite znova naslednji dan. Včasih je potrebno nekaj več časa. V prvih poizkusih je povsem normalno, če zberete le nekaj mililitrov, zato ne obupajte!
Uporaba Haakaa silikonskih zbiralnikov kolostruma:Silikonski zbiralnik kolostruma Haakaa je prvo oblikovanje na svetu, ki mamicam daje možnost, da kolostrum iztisnejo pred porodom in po porodu v varni embalaži za shranjevanje, ki je tudi enostavna za uporabo. Kolostrum se je do sedaj tradicionalno zbiral v brizgah za enkratno uporabo, ki pa so bile pogosto iz škodljive plastike. Ta zbiralnik je narejen iz 100% medicinskega silikona, kar pomeni, da ne izloča nevarnih toksinov in ga je mogoče varno shraniti v hladilniku ali zamrzovalniku. Je enostaven za uporabo in ponovno uporabo, zato je idealna možnost za mamice pred rojstvom in po njem! Vsak zbiralnik kolostruma ima tudi svojo nalepko za priročno označevanje. Uporaba je zelo preprosta. Mehki silikonski zbiralnik lahko stisnete, da vakuumsko zbere kapljice kolostruma, ki iztečejo med iztiskanjem. Lahko ga uporabljate na dva načina - vrh zbiralnika lahko neposredno posesa kapljice s bradavičke ali pa enostavno odstranite vrh in kapljice zbirajte v zbiralnik. Po iztiskanju označite datum in količino iztisnjenega kolostruma ter zbiralnik shranite v zamrzovalnik. Ko je čas za uporabo, ga postavite v toplo vodo, da se kolostrum segreje, in nato nahranite svojega malčka iz zbiralnika.
Po porodu: Sprožitev laktacije in refleks iztiskanja
Po porodu bodo bradavice in kolobar okrog njih zelo občutljivi na dotik. Ko se bo dojenček s svojimi ustnicami dotaknil bradavic, bodo živčne celice v vaših možganih poslale signal, ki bo povzročil sprostitev hormona oksitocina. Slednji povzroči krčenje majhnih mišic v prsih, ki potiskajo mleko iz celic za proizvodnjo mleka skozi žleze proti odprtinicam okrog in na bradavicah. Ko se dojenček doji, se poveča sproščanje oksitocina, katerega posledica je povečano nastajanje mleka.
Fiziološko sta za vzdrževanje dojenja pomembna dva materina refleksa. Pri prvem, ki je zadolžen za nastajanje mleka v dojkah, sodeluje prolaktin, ki se izloča iz sprednjega dela možganske žleze z notranjim izločanjem. Dražljaj, ki spodbudi izločanje prolaktina, je sesanje bradavice na dojki. Hormon pospešuje nastajanje mleka v dojki in ima hkrati dodatne učinke, s katerimi v ledvicah povzroča zadrževanje vode in soli v telesu. Predvideva se, da vpliva tudi na podaljšanje poporodne 'neplodnosti' pri doječih materah, ki pa vsekakor ni vedno zanesljiv način zaščite pred morebitno zanositvijo.
Drugi hormon, ki pomembno vpliva na izločanje mleka iz dojk, pa se imenuje oksitocin, nastaja pa v zadnjem delu možganskega priveska. Ravno tako tudi nastajanje tega hormona pospešuje sesanje pri dojkah. Izloča pa se v kratkih izbruhih, ki povzročajo krčenje celic v mlečnih žlezah in iztiskanje mleka v mlečna izvodila, od kjer ga otrok lahko posesa. Doječe matere lahko ta refleks 'iztiskanja mleka' zaznajo kot občutek toplote ali rahlega zbadanja v prsih. Nekatere lahko čutijo močan pritisk v dojkah, hkrati pa se lahko sprožijo tudi rahli krči maternice, ki so pri nekaterih ženskah precej boleči. Pravijo, da so z vsakim porodom ti krči lahko intenzivnejši. Pomembno je, da se matere zavedajo, da so vsa ta občutja in postopki nekaj povsem naravnega in normalnega, da jih ne bi po nepotrebnem skrbelo.
Refleks iztiskanja sprožijo različni dražljaji. Zanimivo je, da se refleks iztiskanja pojavi ne le ob sesanju otroka pri dojki, temveč tudi skozi druge različne dražljaje, kot sta vonj otroka ali otroški jok. Pri nekaterih ženskah lahko refleks sproži že sama fizična bližina otroka ali celo zgolj misel na otroka. Hormona vplivata na materino razpoloženje in počutje. Oba zgoraj omenjena hormona, prolaktin in oksitocin, vplivata na materino počutje in telo. Prvi naj bi bil ključen za spodbujanje materinskega vedenja ali čuta, ravno tako pa naj bi tudi oksitocin deloval povezovalno na odnos med materjo in njenim otrokom.
Kdaj je treba začeti dojiti?
Da bi bilo dojenje kar se da produktivno in pravilno spodbujano, je izjemno pomembno začeti dojiti takoj po rojstvu otroka. Takrat so namreč otrokovi refleksi in materina občutljivost na novorojenčkove dotike najbolj intenzivni. V eni od raziskav, ki so jo opravili na Švedskem, so dognali, da sta ločitev otroka od matere in uporaba sredstev proti bolečinam med porodom dejavnika, ki sta najpogosteje povezana z neuspešnim dojenjem. Zato je pomemben stik otroka z materjo, pomembno je, da otroka čim več časa držite na prsih, če je le mogoče s stikom kože ob kožo, saj se na ta način otrok poveže z vami in tudi dojenje lažje steče.
Ustavitev izločanja mleka po porodu
Po porodu vedno v nekaj dneh navre mleko iz prsnih žlez. Če jih pustite pri miru in jih ne stiskate oziroma črpate, se bo tvorba mleka ustavila. V kolikor dojke bolijo in so napete, vzemite kaj proti bolečinam, lahko tudi v maksimalnih odmerkih, lahko pa dojki tudi hladite in jih imobilizirate z tesnejšim modrčkom. Če bi postale rdeče in bi dobili temperaturo nad 38 st. C, pa bo morda potrebno predpisati tudi antibiotik, vendar se to redko zgodi.
Težko je reči, koliko časa traja, da preneha izločanje mleka. Lahko traja od 2 tednov do 2 mesecev, seveda s postopšnim upadanjem. Izcedek ob stiskanju prsnih bradavic, zlasti po ovulaciji do M, pa se lahko pojavlja celotno reprodukcijsko dobo.
V primeru, da je izločanje mleka zelo močno in neugodno, obstaja zdravilo Bromergon, ki pomaga pri ustavljanju tvorbe mleka. Vendar se temu zdravilu izogibamo, če ni res nujno. Če so predpisani tableti Bromergon in Lexaurin, ju je mogoče uporabljati istočasno. Lexaurin pomaga pri psihičnih težavah, Bromergon pa nasprotuje delovanju prolaktina in zmanjša tvorbo mleka. Na dojenje po naslednjem porodu ne bo imelo vpliva. Z Bromergonom je priporočljivo začeti počasi, 2 x pol tablete na dan 3 ali 4 dni, nato povečati na 2 x 1 tableto, in če ne bo dovolj, lahko zvišate tudi na 3 x 1 tableto, kar bi naj za ustavitev tvorbe mleka zadostovalo.
NEDERČEK ZA DOJENJE - MEDELA
Ne skrbite!
In ne skrbite, ne glejte na uro, kdaj ste nazadnje podojili otroka, pustite, da vam sam sporoči, ko je lačen. Mleka boste imeli dovolj - velja pravilo: kakšno je povpraševanje, takšna je ponudba. Prav tako naj vas ne bo strah, da boste imeli po mesecih in mesecih dojenja, povešene prsi, da bo tkivo ohlapno. Dojenje terja veliko energije, čeprav se na prvi pogled ne zdi nič zahtevna naloga. Zato je tudi v tem naravnem postopku vgrajen varnostni mehanizem. Če mati ne doji in posledično ni sesanja in izbrizgavanja mleka iz dojke, se izločanje mleka samo po sebi postopoma ustavlja. Pri dojenju je torej ključno povpraševanje. Večje kot je povpraševanje (sesanje mleka), večja je tvorba količine mleka. Takšne mehanizme imajo tako ljudje kot preostali sesalci.
Shranjevanje kolostruma in materinega mleka
Kolostrum in materino mleko lahko shranite v skladu z naslednjimi smernicami:
- Sobna temperatura: 6-8 ur
- V hladilniku: 3-5 dni
- Zamrzovalnik v sklopu hladilnika: 2 tedna
- Globoko zamrzovanje: 6-12 mesecev
Dojenje in iztiskanje sta procesa, ki nista vedno uspešna "čez noč". Mleko se tvori v mlečnih žlezah, ki se začnejo razvijati v času pubertete. Galaktopoeza - je obdobje vzdrževanja tvorjenja mleka (in s tem dojenja), ki traja tako dolgo, kakor dolgo traja otrokovo zanimanje oz. dojenčka.
Nega dojk med nosečnostjo in dojenjem
Za prsi naj poskrbi z osnovno, a zmerno nego. Dojke so pripravljene na laktacijo od 16. tedna nosečnosti naprej; proces je popolnoma naraven in bodoča mati nanj nima nobenega vpliva. Dojke ostajajo neaktivne zaradi ravnotežja hormonov, ki inhibirajo delovanje mlečnih žlez.
Dr. A. Tekauc Golob svetuje povsem običajno higieno dojk: umivanje z vodo pod tušem. Če ženska uporablja milo, naj bo to za občutljivo kožo. Miljenje naj bo nežno in ne pretirano. Dojki sta namreč nežen organ, zato je z njima treba ravnati nežno; ne smemo ju drgniti. Enako velja tudi za brisanje po tuširanju. Izogiba naj se tudi nanašanju različnih losjonov ali krem, z izjemo posebne kreme proti strijam (razpokam v podkožju), ki lahko nastanejo zaradi hitre rasti dojk. Med nosečnostjo in dojenjem priporoča tudi primerno velik, udoben, najbolje bombažen nedrček, ki bo dojkama nudil oporo in pomagal koži, da se ne bo preveč raztegnila. Tudi bradavic ni treba negovati s kremami in z olji, saj Montgomeryjeve žleze poskrbijo za primerno zaščito kolobarja in bradavice.
Po porodu, med dojenjem, naj nega ostane podobna. Bolj je treba paziti le na bradavice, da ostanejo suhe. Dobro je, da ženska z nego dojk ne pretirava, hkrati pa ne sme nanje "pozabiti", saj se zaradi neprimerne nege v nosečnosti npr. lahko vname koža in še posebej bradavice. Pomembna je tudi izbira ustreznega modrca, saj premajhen ali neustrezen lahko pritiska na mlečne vode in povzroči nastanek zastojne dojke ali celo vnetja dojke (mastitis). Sicer pa je pomembno poudariti, da med nosečnostjo in dojenjem odsvetujemo tudi pretirano fizično aktivnost, ki bi obremenjevala prsno mišico. Dojke naj bodo raje na toplem, lahko jih objamete s svojimi rokami. Ni se treba izogibati tudi ljubkovanju partnerja.
Ženska lahko za svoje prsi skrbi že tudi pred nosečnostjo, in sicer z ustrezno osebno higieno in s primernim perilom. Priporočljiva je tudi redna telovadba za prsne mišice. Pri športnih aktivnosti pa naj poskrbi za zadostno oporo dojkam. Če ima suho kožo, naj jo neguje z losjoni in s kremami.
Velikost dojk ni zelo pomembna. Le pri velikih dojkah so dokazali nekoliko poznejši nastanek prehodnega mleka (kakšen dan pozneje). Velikost, oblika ali barva areole/kolobarja nima vpliva na potek dojenja. Bradavice otežujejo dojenje, če so zelo velike in je otrok majhen. Težavne so lahko vdrte bradavice, saj ob prijemu ugreznejo svoj vrh in ne reagirajo na hlad ali spolno vzburjenje. Ploske bradavice so v mirnem stanju na ravni kolobarja, vendar reagirajo na stimulacijo. Vsekakor ni nujno, da je dojenje onemogočeno, če ima ženska ploske ali vdrte bradavice. Pri ženskah, ki imajo tveganje za prezgodnji porod, se stimulacija bradavic v nobenem primeru ne priporoča po 20. tednu nosečnosti.
tags: #izlocanje #mleka #v #nosecnosti