Slovenija se sooča z izzivi nizke rodnosti in hkrati z željo po izobraževanju in poklicnem razvoju posameznikov. V tem kontekstu postaja izredni študij, še posebej za starše, vse bolj aktualna tema. Članek raziskuje pravne in finančne vidike izrednega študija za starše, zlasti v povezavi s statusom mame, porodniško ter možnostmi zaposlitve in subvencij.
Status mame in pravica do izrednega študija
Novi zakon omogoča staršem, da so doma do otrokovega dopolnjenega 10. leta starosti, pri čemer država krije določena obdobja. Vendar pa se postavlja vprašanje, ali začetek izrednega študija vpliva na ta status. Pravna ureditev v Sloveniji predvideva določene pravice za starše, ki študirajo. Ena izmed pomembnih pravic je dodatno študijsko leto, ki ga ureja Zakon o visokem šolstvu (ZVis). Ta pravica pripada mamam za vsakega živo rojenega otroka in ne vpliva na možnost koriščenja absolventskega staža, prepis na drugo fakulteto ali na pravico do rednega ponavljanja letnika. Prav tako je mogoče to pravico koristiti tudi, če mamica rodi v času, ko koristi absolventski staž, saj se slednji podaljša za dodatno leto. Pomembno je poudariti, da ZVis ne navaja, da mora biti dodatno študijsko leto izkoriščeno takoj v študijskem letu, ki sledi letu, ko je mati rodila, čeprav praksa na nekaterih fakultetah to zahteva.
Finančne podpore in ugodnosti za študente starše
Za študente, ki postanejo starši, je na voljo vrsta finančnih podpor in ugodnosti, ki jih urejajo različni zakoni. Ena izmed osnovnih pravic je otroški dodatek, ki ga ureja Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Ta denarni prejemek pripada enemu od staršev z dovolj dolgo dobo bivanja v Republiki Sloveniji, višina pa je odvisna od socialnega položaja in števila otrok, giblje se od 20 EUR do 140 EUR mesečno.
Druga pomembna podpora je starševski dodatek, ki pripada osebam, ki niso upravičene do starševskega nadomestila. Študenti, ki običajno niso zaposleni in posledično zavarovani po Zakonu o zdravstvenem zavarovanju (ZZZZ), so načeloma do starševskega dodatka upravičeni. V primeru, da so zaposleni, lahko uveljavljajo starševsko nadomestilo. Pravica lahko pripada enemu od staršev in traja največ 365 dni od otrokovega rojstva. Starševski dodatek znaša 402,18 evrov mesečno za otroke, rojene po 1. januarju. Tisti starš, ki prejema dodatek, je avtomatsko tudi zavarovan za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato se mu prizna leto pokojninske dobe.
Za novorojenčke je na voljo tudi pomoč ob rojstvu otroka, ki pripada materi ali očetu s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Gre za enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka, ali pa je lahko dodeljen v obliki posebnega paketa. Vrednost te pomoči je 350,00 EUR za otroke, rojene po 1. januarju.
Pomembna je tudi pravica do subvencionirane prehrane, ki je urejena v Zakonu o subvencioniranju študentske prehrane (ZSŠP). Subvencionirana prehrana je pravica otroka, uveljavlja pa jo lahko katerikoli od staršev. Poleg tega obstaja tudi pravica do subvencioniranega bivanja v študentskih domovih ali pri zasebnikih. Eden od staršev dobi dodatnih 100 točk za sprejem v študentski dom, v primeru posebno težkega socialnega položaja pa še dodatnih 50 točk. Subvencija za bivanje se vedno dodeli tudi partnerju ali partnerici študenta, ki namerava bivati subvencionirano z otrokom.
Za študente, ki izpolnjujejo določene pogoje glede dohodka, je na voljo tudi državna štipendija. Ta pravica ni pogojena s starševstvom, vendar dohodek gospodinjstva ne sme presegati 680,56 EUR na osebo. V primeru materinstva je mogoče tudi podaljšanje štipendijskega razmerja in prejemanje štipendije za eno študijsko leto, če študent ponavlja letnik zaradi starševstva ali drugih upravičljivih razlogov.
Izredni študij in možnost dela
Eden od ključnih vprašanj, ki se pojavlja pri izrednem študiju, je možnost dela. Na tem področju je prišlo do sprememb, ki vplivajo predvsem na izredne dijake, medtem ko izredni študentje še naprej lahko delajo. Vendar pa obstajajo določeni pogoji:
- Prepoved prijave na zavodu za zaposlovanje: Izredni študentje, ki želijo delati preko študentskega servisa, se ne smejo biti prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. To velja tudi za uveljavljanje študentskih bonov za prehrano.
- Študentski servis: Izredni študentje lahko delajo preko študentskega servisa, vendar morajo predložiti potrdilo o šolanju.
- Vključeni v programe izobraževanja odraslih: Posamezniki, ki so vključeni v programe izobraževanja odraslih, ne smejo delati preko študentskih servisov.
Pomembno je, da si posameznik preračuna, ali se mu bolj izplača biti prijavljen na zavodu za zaposlovanje (če bo prejel denarno nadomestilo) ali pa iskati zaposlitev preko študentskega servisa, še posebej v času, ko je na trgu dela več razpoložljivih študentskih del.
Pravna dilema zaposlenosti med porodniško in študijem
V pogovoru med uporabniki se pojavlja tudi dilema glede hkratnega prejemanja porodniške in statusa rednega študenta. Zakonsko je to lahko zapleteno. Če se oseba vpiše kot redna študentka, lahko to pomeni prekinitev delovnega razmerja in posledično izgubo porodniške, zamenjavo z nadomestilom za brezposelne ali starševskim dodatkom. Redni študentje namreč običajno ne morejo imeti sklenjenega delovnega razmerja, lahko pa delajo preko študentskega servisa.
Nekateri uporabniki poročajo, da so se vpisali kot redni študentje med porodniško in prejemali minimalno denarno nadomestilo, ne da bi razkrili svojo zaposlitev. To lahko predstavlja pravno tveganje, saj je ob vložitvi vlog za otroški dodatek ali druge socialne prejemke potrebno navesti pravilne podatke o statusu in zaposlitvi. V takšnih primerih je priporočljivo pridobiti uradne informacije na Centru za socialno delo (CSD) ali na referatu fakultete, da se izognemo morebitnim zapletom.
Vloga Centra za socialno delo in upravnih enot
Pri urejanju statusa mame in uveljavljanju pravic je ključna vloga Centra za socialno delo (CSD) in upravnih enot. Na CSD lahko posamezniki pridobijo obrazce in informacije o oddelku za starševsko varstvo. Vendar pa se v nekaterih primerih, kot je bilo omenjeno v zapisu, nanašajo na upravne enote glede določenih statusov. Zato je priporočljivo preveriti pristojnost na obeh institucijah.
Pravno-informacijski sistem (PISRS) je odličen vir za iskanje aktualne zakonodaje in pravilnikov, ki urejajo področje starševstva in študija.
Dodatne podpore in občinske pomoči
Poleg državnih podpor obstajajo tudi društva, dobrodelne organizacije, fundacije in zavodi, ki nudijo pomoč študentom in mladim družinam. Prav tako je priporočljivo preveriti spletno stran svoje občine, saj nekatere občine nudijo posebne občinske pomoči za novopečene mamice in očke.
Izračun vseh dodatkov
V primeru, da se posameznik znajde v situaciji, ko je hkrati študent in starš, je pomembno skrbno preučiti vse razpoložljive pravice in podpore. Z upoštevanjem vseh omenjenih zakonov in pravilnikov, ter s pridobitvijo informacij na pristojnih institucijah, je mogoče optimizirati finančno stanje in omogočiti nemoteno izvajanje izrednega študija ob skrbi za družino.
tags: #izredni #studij #porodniska