V današnjem vse bolj prepletenemu svetu si ljudje vse bolj želijo sami sprejemati najpomembnejše odločitve v svojem življenju. Mednje vsekakor sodi odločanje o rojstvu otroka. Do sedaj je v slovenski družbi in v njenem pravnem redu veljalo pravilo, da starši nimajo pravice izbrati spola svojemu otroku. Ureditev je podobna tudi drugod po svetu. Večina pravnih redov staršem prepoveduje, da izberejo spol svojih otrok. Enako tudi pravo človekovih pravic jasno sporoča, da izbira spola otroka ne sodi med reproduktivne pravice in svoboščine staršev. Vendar starši, predvsem v azijskih državah, vse bolj posegajo po najrazličnejših metodah le zato, da bi si lahko sami izbrali spol svojega otroka. Odločanje o spolu otroka pa ni pomembna samo z vidika osebnih preferenc staršev, ampak tudi s stališča populacijske politike posamezne države, saj lahko nesorazmerje med številom žensk in moških privede do težav, ki lahko ogrozijo obstoj vsakokratne družbe.
Globalni trendi in etični izzivi izbire spola
Želja po izbiri spola otroka se v večini primerov nanaša na željo po moškem potomcu. Iz azijskih držav, kot sta Indija in Kitajska, v zadnjem desetletju prihajajo poročila o nesorozamernem razmerju med številom rojstev dečkov in deklic. V teh državah si starši, zaradi tradicionalnih, kulturnih in preostalih družbenih razlogov bolj želijo rojstva dečka kot deklice. Zato prihaja do sistematičnih splavov zarodkov ženskega spola že pred njihovim rojstvom, kasneje po rojstvu pa tudi do infanticidov deklic. V nekaterih kitajskih pokrajinah se tako rodi 135 dečkov na 100 rojenih deklic. Na Kitajskem naj bi bilo tako leta 2020 že trideset milijonov več dečkov kot deklic. Seveda je do nedavnega k takšnim rezultatom pripomogla tudi uradna politika, ki je prepovedovala več kot enega otroka na družino.
Tudi v razvitih evropskih in ameriških družbah si želijo številni bodoči starši odločati o spolu svojega otroka in ga izbrati kot katerikoli drug izdelek v nakupovalnih središčih. Izbira spola je prepovedana le v redkih državah, pri čemer večina držav slednjega vprašanja sploh ne ureja. V pravnem redu Združenega kraljestva je, denimo, izbira spola dovoljena v primerih, kadar jo zahtevajo zdravstveni razlogi. Vse bolj pa se artikulirajo zahteve, predvsem v feminističnih krogih, po svobodi izbire spola otroka. Tudi v Sloveniji obstaja manjše nesorazmerje med številom rojenih dečkov in deklic. V letu 2008 se je pri nas rodilo 11.126 dečkov in 10.691 deklic, torej 435 več dečkov kot deklic.
Pravni in etični okvir izbire spola
Teoretično je na spol otroka mogoče vplivati pred in po otrokovem rojstvu. Izbira spola otroka bi bila seveda lahko upravičena iz zdravstvenih razlogov. Oviedska Konvencija Sveta Evrope o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino v 14. členu opredeljuje, da se ‘metode oploditve z medicinsko pomočjo ne smejo uporabiti za izbiro spola bodočega otroka, razen če naj bi se s tem izognili hudi dedni bolezni, vezani na spol.’ Vsi drugi razlogi so tako ‘a contrario’ prepovedani. Združeno kraljestvo tako dovoljuje določanje spola otroka iz zdravstvenih razlogov.
Starši seveda imajo reproduktivne pravice in svoboščine, da se sami in svobodno odločajo o rojstvih otrok. Konvencija OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk zagotavlja ženskam in moškim enake pravice, da svobodno in odgovorno odločajo o rojstvih otrok, kot tudi, da imajo dostop do informacij, izobraževanja in sredstev, ki jim omogočajo uveljavljanje teh pravic. Ustava RS v 55. členu sporoča, da je odločanje o rojstvih svojih otrok svobodno ter da ‘država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstvo svojih otrok.’ Še več, Ustava RS v 2. odstavku 56. člena zagotavlja otrokom posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem.
V Sloveniji izbiro spola otrok izrecno prepoveduje 1. odstavek 31. člena Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB), ki določa, da se ‘ne sme oploditi jajčna celica s semensko celico, ki je posebej izbrana zato, da se določi otrokov spol, razen če se s tem namerava preprečiti hudo dedno bolezen, povezano s spolom.’ Zato ne izhaja v ničemer iz slovenskega ustavnopravnega reda oziroma iz mednarodnega prava, da bi starši imeli pravico izbirati spol svojega otroka.
Najbolj ekstremna oblika izbire spola je infanticid. V slovenskem pravnem redu se vplivanje na izbiro spola kazenskopravno delno preganja, saj Kazenski zakonik v 103. členu preganja detomor kot kaznivo dejanje, ko mati vzame življenje svojemu otroku med porodom ali takoj po njem, dokler je še pod njegovim vplivom. Pri tem je treba razlikovati med ozko opredelitvijo detomora in infanticida kot ubojem otroka po njegovem rojstvu s strani kogarkoli, ne samo s strani matere.
Če je izbire spola v pravu dokaj jasno prepovedana po rojstvu otroka in med nosečnostjo, pa pravo ne ponuja jasnega odgovora pri umetni oploditvi, pri kateri vsaj mednarodno pravo človekovih pravic in nekateri domači pravni redi teh dejanj izrecno ne prepovedujejo. Prepoved izbira spola pri umetni oploditvi posredno izhaja iz prepovedi diskriminacije žensk. Konvencija OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk v 5(a). členu določa, da morajo države pogodbenice sprejeti primerne ukrepe ‘za spremembo družbenih in kulturnih vzorcev vedenja moških in žensk, da bi odpravili predsodke ter običaje in vsako drugo prakso, ki temelji na pojmovanju manj ali večvrednosti enega ali drugega spola ali na tradicionalni vlogi moških oziroma žensk.’ Določba jasno sporoča, da se morajo države boriti zoper prevladujočo željo staršev po moškem potomcu.
Izbira spola otrok je eno od številnih področjih, kjer pravo ne more podati dokončnega odgovora. Izbira spola otrok je bolj etično, kot je pravno vprašanje. V veliki meri je prepoved izbire spola otrok predpogoj za enako obravnavanje med spoloma. Želja staršev po določenem spolu otroka v veliki meri odraža spremembe v identiteti določene družbe. V večini svetovnih družb izbira spola otroka ne sodi med reproduktivne pravice in svoboščine staršev, vendar se temu žal v praksi ne sledi. Zato je pomembnejše vprašanje, kako v praksi doseči, da ženske ne bodo splavljale ter da starši ne bodo ubijali pravkar rojenih deklic, zgolj zato, ker so pričakovali moškega potomca. Bodoči starši si za svojega otroka običajno želijo samo, da bi se rodil brez zapletov in da bi bil zdrav.
Volilno zrcalo 2: Kdo podpira spreminjanje spola do 18 let in agendo LGBTQ? z Mojco Belcl Magdič
Medicinske metode za izbiro spola
Pred tedni je odjeknila vest, da si ameriški igralec Bruce Willis pri 59-ih letih želi še enega otroka, a pod posebnim pogojem: da bo tokrat po petih deklicah na svet priklical fantek. Prav zaradi tega naj bi zakonca Willis paparaci v zadnjem času večkrat ujeli pred kliniko za reprodukcijo v Los Angelesu, kjer naj bi se poslužila umetne oploditve, s pomočjo katere bosta lahko izbrala spol svojega bodočega otroka. Glede na to, da je izbira spola bodočega otroka v ZDA povsem legalna in je v zadnjih letih postala izjemno donosen posel, Bruce in njegova soproga Emma Heming nimata nikakršnega razloga, da si ne bi uresničila želje po moškem potomcu. Pa je kaj podobnega mogoče tudi pri nas?
Da, mogoče je, in sicer s predimplantacijsko genetsko diagnostiko (PGD), a v večini držav sveta izbiranje spola ni dovoljeno. PGD so namreč začeli izvajati za ugotavljanje dednih in genetskih bolezni pri zarodku. PGD je lahko deležna samo bodoča mamica, pri kateri zdravniki opravijo umetno oploditev. S pomočjo PGD lahko pri nekaj dni starem zarodku, ki je spočet z umetno oploditvijo, ugotovijo morebitne poškodbe v genetskem materialu, še preden ga vstavijo v maternico. Bolne zarodke tako izločijo oziroma jim pomagajo, da odmrejo. S pomočjo te diagnostike lahko strokovnjaki torej dokaj zanesljivo odkrijejo mnoge genetske nepravilnosti še pred začetkom nosečnosti, prav tako pa lahko načeloma določijo tudi spol zarodka, barvo njegovih oči in ten kože.
V večini držav po svetu je določanje spola zarodka, predvsem iz etičnih razlogov in nevarnosti izkoriščanja spola, prepovedano. A seveda obstajajo izjeme. Tako je spol bodočega otroka denimo mogoče izbrati v Izraelu, a le pod določenimi pogoji, medtem ko si v Združenih državah Amerike (ZDA) to lahko privošči vsak par, ki ima dovolj pod palcem. Čez lužo svoje ravnanje upravičujejo s tako imenovanim 'družinskim ravnovesjem', katerega vsebine konkretno sicer verjetno ne pozna nihče. Postopek je povsem enak kot pri običajni umetni oploditvi, le da pri zarodku, starem nekaj dni, odvzamejo celice ter preverijo morebitna genetska obolenja, določijo njegov spol in ga nato vsadijo v maternico bodoče matere. Čeprav se tudi nekaterim Američanom zdi tovrstna možnost izbire povsem nemoralna, pa posel na klinikah za reprodukcijo naravnost cveti.
PGD v Sloveniji in tujini: Različni pristopi
Tudi v Sloveniji strokovnjaki opravljajo PGD, a kot pravi dr. Barbara Požlep, dr. med., vodja Oddelka za oploditev z biomedicinsko pomočjo na Kliničnem oddelku za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, »izključno z namenom preprečevanja genetskih obolenj na plod«. Do tovrstne diagnostike so zato upravičeni le pari, ki so bolni ali so nosilci genskih obolenj, postopek pa se opravlja samo pri parih, kjer je ženska stara do 40 let. Prav tako pri nas ni mogoče izbrati spola otroka. »Izbira spola pri nas ni dovoljena, izjemoma samo kadar gre za dedno obolenje, ki je vezano na spol, na primer hemofilija. PGD je poseg na zarodku, ki mora biti indiciran. Zarodku, staremu od 3 do 5 dni, odvzamejo eno ali več celic,« pojasnjuje dr. Požlep. Nato preverijo morebitna genetska obolenja. »Potencialno lahko zarodek zaradi tega tudi propade. Za dokončno potrditev diagnoze je še vedno potrebna prenatalna genetska diagnostika,« pravi strokovnjakinja.
Prenatalna oziroma predrojstvena diagnostika zajema preiskave zarodka in nosečnice, s pomočjo katere ugotavljajo morebitne nepravilnosti plodu, kot so na primer spina bifida, Downov sindrom in druge kromosomske nepravilnosti, cistična fibroza … Metode prenatalne diagnostike so lahko opravljene povsem zunaj telesa matere (sem denimo sodi ultrazvok), poznamo pa tudi invazivne, pri katerih je potreben poseg v telo. To so denimo preiskava materinega seruma, zajem plodovnih krvnih celic iz materine krvi, biopsija horijevih resic, amniocenteza in embroskopija.
V Avstraliji, na primer v državi Viktorija, je izbira spola otroka pri umetni oploditvi nelegalna. Kljub temu se vedno več žensk odloča za pot na Tajsko ali v Združene države Amerike, kjer je to dovoljeno. Avstralke, ki si želijo spol otroka izbrati iz osebnih in ne iz zdravstvenih razlogov, se požvižgajo na zakone v svoji domovini. Na Tajskem zdravstveni svet tega sicer ne priporoča pri načrtovanju družine, a ne glede na to veliko tajskih klinik za umetno oploditev ponuja svoje usluge kot cenejšo izbiro kot v ZDA, kjer si lahko starši z globljim žepom izberejo, katerega spola bo njihov otrok.
Kljub temu da strokovnjaki za zdravljenje neplodnosti tesno sodelujejo s sydneyjsko kliniko za umetne oploditve, pa ljudi tja napotijo le, če obstajajo zdravstveni razlogi za tak poseg in ne osebni. Nekatere ženske iz Viktorije so na spletnih forumih delile svoje izkušnje in svetovale drugim, ki razmišljajo o tovrstnih posegih. Nekatere so se celo počutile "prevarane", saj so jim zdravniki v Viktoriji sami priporočili pot na Tajsko, čeprav večina to zanika.
Na Tajskem je ceneje. Izbira spola otroka pri umetni oploditvi je v avstralskih državah prepovedana. Na Tajskem zdravstveni svet tega sicer ne priporoča pri načrtovanju družine, a ne glede na to veliko tajskih klinik za umetno oploditev ponuja svoje usluge kot cenejšo izbiro kot v ZDA, kjer si lahko starši z globljim žepom izberejo, katerega spola bo njihov otrok.
Tehnologije za izbiro spola: PGD in MicroSort
Ljudje že stoletja skušajo vplivati na spol svojih nerojenih otrok, edini učinkoviti metodi pa sta PGD in MicroSort. MicroSort je tehnika, ki loči spermo z X kromosomi (zarodki ženskega spola) od sperme z Y kromosomi (zarodki moškega spola) pred oploditvijo. Pri metodi PGD iz vsakega z biomedicinsko pomočjo oplojenega zarodka izvlečejo celico, ki jo nato analizirajo in poiščejo kromosome, ki pomenijo spol zarodka, kar zdravnikom omogoča, da izberejo zarodek, ki ga želijo.
Direktor inštituta v Virginiji je prepričan, da bo izbira spola zarodka kmalu postala le še ena oblika reproduktivne medicine. "Prav tako, kot so se burno odzvali na umetno oplojevanje, se bo postopoma polegel prah zaradi selekcije spola. V večini držav po svetu je določanje spola zarodka, predvsem iz etičnih razlogov in nevarnosti izkoriščanja spola, prepovedano. A seveda obstajajo izjeme. Tako je spol bodočega otroka denimo mogoče izbrati v Izraelu, a le pod posebnimi pogoji, medtem ko si v ZDA to lahko privošči vsak par, ki ima dovolj pod palcem."
Na Cipru so cene IVF z izbiro spola ugodnejše, saj se začnejo od 5000 evrov. Odvisno od potreb se lahko paket all inclusive bivanja giblje od 3000 do 8500 evrov. Par morda že ima otroke, vendar bo morda želel izbrati spol svojega naslednjega otroka zaradi družinskega ravnovesja. Poleg tega se bo par morda želel odločiti za izbiro spola za namene preprečevanja genetskih bolezni. Izbira otrokovega spola lahko potencialno zmanjša verjetnost, da bo imel genetsko bolezen. Tukaj na Cipru lahko določimo spol zarodka, še preden ga vsadimo v maternico. Tudi če nimate težav z neplodnostjo in lahko sami zanosite po naravni poti, boste morali pri izbiri spola opraviti testiranje neplodnosti. Na ta način bodo naši strokovnjaki lahko prepoznali protokol zdravljenja, ki vam najbolj ustreza. Po oceni na Cipru bomo lahko vzpostavili ustrezen protokol zdravljenja, katerega cilj je optimizacija rezultatov vaše IVF z izbiro spola. Če pacientke želijo opraviti enega od testov PGT-A in NGS, lahko s temi testi vidimo spol zarodkov in pacientki razložimo, koliko zdravih zarodkov fantkov in deklic je na voljo.
MicroSort je mehanski postopek, ki spermo loči v dva ločena dela, in sicer spermo z X in Y. Ta metoda ima natančnost približno 75 % za izbiro moškega spola in približno 90 % za izbiro ženskega spola. Ena od prednosti tehnologije MicroSort je, da nam omogoča izbiro spola z neinvazivnimi cikli IUI. IUI cikli zahtevajo veliko bolj nežne režime zdravljenja in ne zahtevajo nobenih kirurških posegov. Vendar je treba upoštevati, da je IUI MicroSort bolj primeren za mlade pare v svojih 20-ih in da bo skupna stopnja uspešnosti nosečnosti s ciklusi IUI približno 25 %. Ta možnost je najmanj invazivna od možnosti izbire spola za plodne in mlade pare, ki želijo določiti spol svojega naslednjega otroka zaradi uravnoteženja družine. Cena MicroSorta z intrauterino oploditvijo na Cipru je 3000 eur. Pri tej možnosti zdravljenja je postopek razvrščanja semenčic vedno enak. Cena MicroSorta z in vitro oploditvijo na Cipru je 4200 evrov. MicroSort z IVF/PGD je možnost zdravljenja, ki jo priporočamo za bolnike v starejših starostnih skupinah. Starajoči se oocit ima lahko težave, vključno z mitohondrijsko disfunkcijo, aneuploidijo in epigenetskimi spremembami. Za zagotovitev, da vaši zarodki ne trpijo zaradi kromosomske aneuploidije (nenormalnosti), je priporočljivo, da bolniki, starejši od 30 let, opravijo PGD presejanje. Uspeh je močno odvisen od starosti pacientke, delovanja njenih jajčnikov in analize sperme partnerja. Zato je uspešnost pri bolnikih, mlajših od 35 let, bistveno večja kot pri bolnikih starejše biološke starosti.
Prihodnost izbire spola: Oblikovanje otrok in družbena odgovornost
Bo izbira spola zarodka kmalu možna tudi v Veliki Britaniji? A morda tudi v Evropi možnost izbiranja spola bodočega otroka ni več tako zelo daleč, kot se zdi. Pred tedni je Britanski regulatorni organ za človeško plodnost in embriologijo (HFEA) skupini znanstvenikov namreč dal dovoljenje za genetsko modificiranje človeškega zarodka. Raziskava bo potekala na Inštitutu Francis Crick v Londonu, njen cilj pa je ponuditi globlje razumevanje najzgodnejših trenutkov v življenju človeka. Poskuse z urejanjem DNK bodo izvajali na zarodkih v prvih sedmih dneh po oploditvi jajčeca. Znanstveniki bi radi razjasnili, zakaj pride do spontanega splava. Na vsakih 100 oplojenih jajčec, jih namreč manj kot 50 doseže stopnjo blastociste (skupek 200 do 300 celic), 25 se jih 'vsidra' v maternici, samo 13 pa se jih obdrži več kot tri mesece. Znanstveniki zarodkov sicer ne bodo smeli vsaditi v telo žensk.
Znanstveniki za začetek izvajanja poskusov potrebujejo še potrditev etične komisije, genetsko spreminjanje zarodkov pa sproža velike polemike. Medtem ko kritiki svarijo pred možnostjo ustvarjanja 'dizajnerskih dojenčkov', znanstveniki pozdravljajo odobritev raziskav. Vodja znanstvene ekipe, ki bo opravljala raziskavo, Kathy Niakan je že pred časom pojasnila, zakaj se ji zdi ta projekt pomemben. "Spontani splavi in neplodnost so izjemno pogosti, a jih ne razumemo najbolje." ZDA so sprostile ureditve o izbiranju spola leta 2001, od takrat pa so ameriški zdravniški centri deležni velikega zanimanja britanskih pacientov, ki so izvedeli o njihovi pomoči pri "uravnoteževanju družine" prek oglasov na spletu. Jeffrey Steinberg je zdravniško kliniko v New Yorku odprl januarja. Polovica zarodkov, ki jih trenutno testirajo, pripada britanskim parom. "Britanija je veliko bolj konservativna, kot je bila včasih. Kar se posla tiče, je to za nas dobro. Z zdravniškega stališča pa je travestija," pravi Steinberg.
Američanom ni všeč vmešavanje države v njihovo zdravje. "Tradicija v ZDA je, da se ne vmešavamo v reproduktivne izbire Američanov," trdi Robert Brzyski, predsednik etničnega odbora Ameriškega združenja za reproduktivno medicino.
Genetični inštitut v Virginiji je bil eden prvih zdravstvenih centrov v ZDA, ki je ponudil možnost "uravnoteženja družine". Od 10 do 15 odstotkov okoli 400 predimpletacijskih diagnostičnih ciklov, ki jih pregledajo na leto, je iz tujine. "Ljudje, ki si tega želijo, te bodo našli," meni Gary Harton, znanstveni direktor inštituta. Takšen zdravstveni turizem je povečal dobičke ameriških zdravnikov. Račun za postopek, potovanje v ZDA in hotel lahko znese do 20.000 funtov.
Večina držav je sprejela omejitve zaradi skrbi, da bi poljubna izbira spola pospešila kulturno nagnjenost k moškim potomcem. Čeprav dokazi kažejo, da britanski pacienti izbirajo moške in ženske potomce v približno enakem številu, večina ameriških klinik sodeluje le s tistimi, ki že imajo otroka nasprotnega spola. Inštitut v Virginiji zelo pazi, da spodbija podobo ZDA kot divjega zahoda reproduktivne tehnologije. Pred začetkom postopka so pacienti deležni svetovanj, o otrocih pa obstajajo podrobni dokumenti.
V Sloveniji je določitev spola pri umetni oploditvi zakonsko prepovedana. Obstajajo preiskave, ki so zajete v prenatalno oziroma predrojstveno diagnostiko. Te preiskave zajemajo preiskave zarodka in nosečnice, s pomočjo katerih ugotavljajo morebitne nepravilnosti plodu, kot so na primer spina bifida, Downov sindrom in druge kromosomske nepravilnosti, cistična fibroza. Metode prenatalne diagnostike so lahko opravljene povsem zunaj telesa matere (sem denimo sodi ultrazvok), poznamo pa tudi invazivne, pri katerih je potreben poseg v telo.
Vprašanje izbire spola otroka pri umetni oploditvi je zapleteno in se dotika globokih etičnih, pravnih in družbenih vprašanj. Medtem ko znanost ponuja vedno nove možnosti, ostaja ključno vprašanje, kako uravnotežiti osebne želje s širšo družbeno odgovornostjo in zagotoviti enakost ter nediskriminacijo vseh posameznikov ne glede na njihov spol.