Marsikatera doječa mama se sprašuje, kako s prehrano spodbuditi nastajanje mleka. Dejstvo je, da so na materinem mleku zrasle generacije in pravzaprav celotno človeštvo. Stoletja je bilo namreč izključno materino mleko tisto, ki je nahranilo otroka in zadovoljilo njegove fizične ter psihične potrebe. Današnji hitri življenjski tempo, delovni pogoji in stresne vsakodnevne situacije so pri doječih mamah pogosto vzbudili skrb, ali bodo sploh lahko dojile in ali bodo imele dovolj mleka. Ta članek ponuja vpogled v to, kako lahko s premišljeno prehrano in drugimi dejavniki podprete laktacijo in zagotovite dovolj hranljivega mleka za svojega dojenčka.
Ključni dejavniki za lažje dojenje
Preden se poglobimo v specifična živila, je pomembno razumeti pet temeljnih dejavnikov, ki bistveno vplivajo na uspešno dojenje:
Oksitocin - hormon ljubezni in sproščanja: Za iztekanje mleka iz dojk so ključne zadostne količine oksitocina. Ta hormon se izdatno izloča, kadar doječa mama ni pod stresom, kadar je sproščena, zadovoljna in ima zaupanje vase ter v svoje telo. Ustrezna sprostitev in čustveno dobro počutje sta zato ključna za nemoten pretok mleka.
Pravilno pristavljen otrok: Pravilno pristavljen otrok je najučinkovitejši "sistem" za več mleka. Ko otrok pravilno sesa, stimulira dojke in s tem signalizira telesu, da potrebuje več mleka. Ponudba se ob večjem povpraševanju z gotovostjo poveča. To je temeljni princip "ponudbe in povpraševanja", ki uravnava laktacijo.
Kengurujčkanje, skupno spanje in gnezdenje: V prvih dveh tednih po porodu je tesen stik z dojenčkom, kot je kengurujčkanje (kožni stik), skupno spanje in "gnezdenje", odličen začetek dobro usklajenega doječega para. Vse to povečuje izločanje oksitocina, krepi materin občutek zaupanja vase, v svoje telo in v otroka. Dotik igra ključno vlogo pri vzpostavljanju te vezi in spodbuja tako materino kot otrokovo dobro počutje.
Raznolika in zdrava prehrana: Raznolika, sezonska, lokalna in nepredelana "živa" hrana, ki daje telesu fizično in psihično podporo, predstavlja izjemno dobro osnovo za tvorbo mleka. Materino telo je inteligentno in bo vso svojo energijo usmerilo v laktacijo, pri čemer bo črpalo iz svojih zalog beljakovin, vitaminov in ogljikovih hidratov. Zato je ključno, da mati najprej poskrbi zase.
Počitek in spanje: V času, ko mama počiva ali še bolje spi, njeno telo ne opravlja nobene druge funkcije kot regeneracijo. Ta je izjemno pomembna v prvih šestih tednih po porodu tako za zdravje mame, fizično okrevanje po porodu kot tudi za dojenje. V času spanja se mama ne obremenjuje prav z ničemer, zato ima telo "svobodno voljo", da vse svoje sile usmeri v proizvodnjo mleka.
Laktogena živila skozi zgodovino in danes
Že starodavna ljudstva so vedela, da določena hrana deluje laktogeno oziroma galaktogog (spodbujevalec tvorbe mleka). Katera živila so to, je bilo odvisno od ljudstva in geografske lege. Čeprav za večino teh živil nimamo dokončnih empirično potrjenih dokazov, saj na laktacijo vpliva mnogo dejavnikov (vključno s psihičnim stanjem ženske), lahko njihovo vključevanje v prehrano predstavlja doprinos k splošnemu počutju in podpori telesa med dojenjem.
Korenje
Korenje je živilo, ki bi ga morala nosečnica in doječa mama uživati prav vsak dan. Kozarec sveže iztisnjenega korenčkovega soka lahko naredi čudeže za dobro počutje doječe mame in za laktacijo. Korenje vsebuje izjemno veliko vitamina A, ki pomaga pri presnovi železa (zato je odličen v kombinaciji s sokom rdeče pese in žličko hladno stiskanega olja), ohranja dober vid, vzdržuje imunski sistem ter zdravje sluznice in kože.
Ideja: Zjutraj na tešče si pripravite pol litra korenčkovega soka, skupaj z decilitrom soka rdeče pese in žličko olja.
Grško seno (piskavica)
Grško seno vsebuje veliko beljakovin, železa in vitamina C. Že desetletja je znano kot eno izmed najbolj laktogenih živil. Lahko ga dodate k masi za palačinke, ga zaužijete v obliki čaja, kapsul ali tinkture. Kljub temu, da nekatera navodila na čaju pišejo, da je primeren za obkladke, se ga lahko uživa tudi peroralno.
Losos
Losos, zlasti divje ulovljen, je živilo visoke kakovosti. Vsebuje esencialne maščobne kisline EPA in DHA, omega-3 maščobne kisline ter vitamin D. Je vir kalija in selena ter vitaminov B1, B3, B6 in B12. Predvsem DHA ima pomembno vlogo pri razvoju možganov in vida, zato je zelo pomemben med nosečnostjo in v času dojenja.
Ideja za kosilo: Lososa lahko popečete na kokosovem olju skupaj s sezamovimi semeni, ter mu kasneje dodate sol in nekaj kapljic limone.
Špinača in pesini listi
Te zelene listnate zelenjave vsebujejo velike količine železa, kalcija in folne kisline, zato so odlične za odpravljanje slabokrvnosti (povečanje železa). Uživajte jih lahko poparjene, kot dodatek v sokove ali juhe.
Ideja: Špinačne liste in liste rdeče pese lahko zmešate v proseno kašo (ki jo vedno vsaj 12 ur prej namakate) in vse skupaj z jajcem (ali brez, z chia semeni ali lanenimi semeni) ter s sirom (lahko tudi veganski sir) pečete v pečici. Dodatek smetane, skute, olja ali masla je po želji.
Previdno: Preveč zaužite špinače lahko pri novorojenčku povzroči prepogosto odvajanje blata, diarejo.
Sladki komarček
Sladki komarček je ena izmed glavnih sestavin čaja za doječe matere. Pripomore k večji količini mleka in se odlično ujema s kumino. Je zelo lahko prebavljiv in pomaga pri zmanjševanju krčev pri novorojenčkih, če ga pije mama. Lahko ga dodajate k prehrani ali si pripravite čaj.
Ideja: Po jedi ga lahko zaužijete samostojno kot "žvečilko" za osvežitev daha.
Listi bazilike
Listi bazilike so izjemen vir antioksidantov in imajo pomirjevalni učinek, kar je za doječo mamo še posebej pomembno. Izboljšajo imunski sistem, še posebej v kombinaciji z veliko vitamina C. Liste bazilike lahko dodate v čaj za dojenje in ga spijete na tešče, ali pa jo dodate prav v vsak obrok, uživate pa jo lahko tudi svežo.
Česen in ingver
V mnogih kulturah veljata česen in ingver za močno laktogena živila. Preprečujeta razvoj nekaterih rakavih celic in imata antibiotični učinek. Uživata ju lahko v juhah, omakah, rižotah, testeninah, ali pa si ju pripravite skupaj z zeliščnim maslom.
Ideja za zeliščno maslo: Surovo, nepredelano maslo zmešajte skupaj s strokom ali dvema sesekljanega česna, bazilike in kopra. Namažite na sveže pečen ovseni kruh s sezamovimi semeni.
Pomembno opozorilo: Česen je hkrati eno izmed najmočnejših živil, ki lahko povzroči krče pri novorojenčkih.
Ječmen
Ječmen je odlično živilo, ki ne le pripomore k laktaciji, temveč tudi k hidraciji telesa. Star babičin nasvet doječi mami je kozarec dobrega ječmenovega piva, ki bo naredil čudeže, k čemur pripomoreta sprostitev in hormon sreče ter umirjanje. Ječmen lahko uživate pripravljenega kot čaj čez cel dan.
Ideja: Ječmen lahko primešate kateremukoli svojemu obroku kot dodatek.
Čičerika
Čičerika je odličen vir beljakovin, ki jih doječa mama potrebuje, in je bogata s kalcijem, vitamini B in vlakninami. Vedno jo namakajte 48 ur pred uporabo z dodatkom žličke kisa, ki pomaga pri fermentaciji. Uživajte jo lahko kuhano, v solatah, juhah, omakah ali pirejih.
Ideja: Čičeriko namočite, skuhajte, dodajte česen, žličko olja, baziliko, sezamova semena in si pripravite odličen namaz za večerjo. Ob dobrem filmu in objemih svojega partnerja je učinek laktacije zagotovljen.
Šparglji
Šparglji marsikje veljajo za obvezno prehrano doječe matere. Imajo visoko vsebnost vitaminov A in K, bogati so z vlakninami. Pomagajo pri sproščanju oksitocina (veljajo namreč tudi kot izjemno živilo za dvigovanje spolne sle - kar prinaša zadovoljstvo in harmonijo).
Ideja: Šparglje si lahko pripravite kar v pečici, posute s sezamovimi semeni, skuto ali naribanim sirom.
Previdno: Šparglji lahko spremenijo okus mleka, saj se tudi na urinu zelo hitro poznajo.
Rjavi riž
Rjavi riž je lahko prebavljiv, spodbuja hormone sreče in oksitocin ter povečuje apetit doječe matere. Pomembno je, da tudi riž namakate vsaj 12 ur pred uporabo. Pripravite si ga lahko v vseh možnih oblikah z zelenjavo, mesom ali ribami.
Sezam
Sezam je odličen vir kalcija. Pred uporabo ga strite in prepražite, kadar ga uporabljate za pripravo obroka. Semena sezama pripravite v smutiju skupaj z mandlji (ki jih namočite vsaj za 12 ur) in ovsenimi kosmiči.
Ideja za doma pripravljen sezamov čaj: Dve žlički sezama dajte v dva decilitra vode in pustite, da 10 minut vre. Čaj si skuhajte trikrat na dan, pijte ga toplega po požirkih, semena lahko pojeste.
Voda
Naša telesa so sestavljena iz 60-70 % vode. Noseča in doječa ženska bo svoje telo bolje ohranjala v ravnovesju, če bo poskrbela za dobro hidracijo in še bolje, če bo poskrbela za vnos kakovostne vode. Pri tem je pomembna tudi energija vode, ki jo pije.
Ideja: Na kozarec, iz katerega pijete, ali na vrč, iz katerega si nalivate vodo, si narišite kakšen vam ljub simbol ali si napišite afirmacijo: "iz vode v mleko :)."
Kumina
Kumina je ena izmed sestavin čaja za doječe matere. Pomaga pri zmanjšanju težav s krči pri dojenčkih. Uporablja se skupaj s komarčkom in janežem.
Ideja: Pripravite si lahko osvežujoč napitek iz janeža, komarčka in kumine. Če vas limona ne moti, dodajte narezano limono kar v vrč in si tako tešite žejo čez dan.
Polenta in testenine
Babičin nasvet za doječe mame bi zagotovo bil pojesti velike količine polente. Ogljikovi hidrati so še ena izmed ključnih sestavin za tvorbo mleka in od tod izvira zaupanje v polento in testenine kot laktogeno živilo.
Ideja: Gosto kuhana polenta, zapečena z zelenjavo in sezamovimi semeni, bo odlična tako vroča kot hladna za večer ob brezalkoholnem ječmenovem pivu.
Doma pripravljen čaj za dojenje
Zmešajte janež, komarček in kumino v enakem razmerju. Zavrite liter vode, vanjo dajte štiri žličke mešanice in pustite stati 3 minute. Nato zmešajte cvet slezenovca in liste bazilike v enakem razmerju, dodajte 2-3 žličke prve mešanice in pustite stati še šest minut. Precedite in pijte čez dan približno 1 liter. (Iskrena hvala Tajdi Jamšek za tole domačo mešanico).
Suh pivski kvas
Pivski kvas je odličen vir vitamina B1, zato pomaga pri čiščenju kože in poveča vitalnost las in nohtov. Ugodno deluje na možganske in živčne celice ter podaljšuje ustvarjalno dobo človeka. Pomaga proti napetosti in stanju nervoze ter je, ker vsebuje veliko fosforja, celo odličen afrodizijak.
Homeopatske granule
Te lahko dobite v homeopatski lekarni in so namenjene prav pomoči pri vzpostavljanju večje količine mleka. Matere se jih običajno poslužijo, kadar nastopi poskok v rasti, pri čemer še vedno velja pravilo, da večje je povpraševanje, večja bo ponudba, zato je gnezdenje v tem času odlična ideja.
Izogibanje živilom, ki lahko zmanjšajo količino mleka
Za več mleka bo pomagalo tudi izogibanje živilom, izdelkom in navadam, za katere je znano, da zmanjšujejo količino mleka. To so najpogosteje:
- Kajenje
- Kofein (omejite na največ dve skodelici na dan)
- Nekatere kontracepcijske tablete
- Nekateri dekongestivi (kapljice za nos)
- Nekateri antihistaminiki
- Shujševalne diete
- Zelišča kot so meta, žajbelj in peteršilj v večjih količinah
Kakšni so znaki izraščanja zob pri dojenčku
Pomen hidracije in splošnih priporočil
- Voda: Kljub vsej našteti hrani ostaja dejstvo, da je daleč pred vsemi na prvem mestu za spodbujanje laktacije primerna stimulacija dojke. Torej pravilno pristavljen otrok, ki ima dovolj dnevnih in nočnih podojev, saj se ponudba na ta način usklajuje s povpraševanjem. Pri poskokih v rasti zato povečajte število podojev, za mir v duši pa se lahko zatečete tudi k zdravi in laktogeni prehrani. Vsakokrat, ko nameravate podojiti svojega dojenčka, si v bližino postavite kozarec vode, da jo boste med dojenjem popili.
- Uravnotežena prehrana: Uživajte vso hrano, ki vam diši in ki ustreza uravnoteženi zdravi prehrani; vključno z vsemi vrstami surove zelenjave in sadja, kuhanimi stročnicami, kot sta grah in fižol.
- Omejitve: V obdobju dojenja omejite uživanje kave na največ dve skodelici na dan, ne uživajte alkoholnih pijač in ne kadite.
- Gibanje: Ko vaše zdravstveno stanje to omogoča, v vsakdan vključujte gibanje. Zadostuje normalna osebna higiena. Skrbno si umivajte roke. Dojke umivajte le z vodo enkrat na dan, pri tem ne uporabljajte mila, ker uničuje naravna kožna olja. Pred dojenjem dojk ni potrebno umivati.
Razumevanje procesa dojenja
Dojenje samo po sebi ne boli. Le v začetku imajo nekatere matere bolj občutljive bradavice, vendar ta začetna bolečina izgine v nekaj dneh. Materino mleko se spreminja glede na potrebe otroka. Pravimo, da gre za odnos med ponudbo in povpraševanjem. Izbrizgavanje mleka po končanem dojenju ni potrebno.
Po porodu se najprej izloča mlezivo (kolostrum), temu sledi prehodno mleko in nato zrelo žensko mleko. Po barvi in sestavi se mlezivo in zrelo mleko razlikujeta. Mlezivo je rumenkasto oranžne barve, nato preide v belo in rahlo prozorno barvo. Naj vas sprememba barve ne zavede.
Otroka pristavite k prsim vsakič, ko pokaže zgodnje znake lakote. NE dojite po vnaprej določenem urniku. Na začetku je to nekje od 8- do 12-krat na dan, z različno dolgimi premori. Otrok naj ima dovolj časa, da se pri prsih do sitega naje in napije. Žensko mleko se spreminja tudi med enim samim podojem - na začetku podoja vsebuje več vode in manj maščob, na koncu pa manj vode in več maščob, ki so zelo pomembne za otrokovo zdravje in razvoj ter ga bolj nasitijo. Ravno zato ne omejujte trajanja posameznega podoja. Omogočite otroku, da sesa na prvi dojki tako dolgo, kot želi, nato ga pristavite na drugo dojko. Morda bo želel še sesati, morda ne.
V času intenzivne rasti oziroma ob tako imenovanih poskokih v rasti se otroci dojijo bolj pogosto. S tem se poveča nastajanje mleka. Običajno je to v 3. do 6. tednu ter v 3. in 6. mesecu starosti. Novorojenčki v prvih dneh po porodu izgubijo med 5 in 10 % porodne teže. Po 3. dnevu se padanje teže običajno ustavi, nato pa teža individualno narašča. Ob tem bo dobro hranjen otrok živahen in zadovoljen; videti je zdrav, lička ima napeta. Otrok raste, prerašča svoja oblačila.
Pogoste težave pri dojenju in njihovo reševanje
- Ragade: Ragade so razpoke na bradavicah in predstavljajo eno najpogostejših težav, s katerimi se srečujejo doječe ženske. Za preprečitev nastanka ragad je pomembno, da otroka pravilno pristavite. Če pa se ragade kljub temu pojavijo, poleg pravilnega pristavljanja, poskrbite še za pogostejše dojenje, saj zaradi prevelike lakote otrok bolj hlastno in močneje sesa. Najprej mu ponudite manj bolečo dojko in ga šele potem, ko priteče mleko, pristavite še na drugo, bolj bolečo. Bradavice in kolobar po podoju zaščitite z nekaj kapljicami lastnega mleka ali z lanolinom (priskrbite si prečiščen, medicinsko preverjen lanolin), ki ga pred naslednjim podojem ni potrebno odstranjevati.
- Zamašitev mlečnega voda: Do zamašitve mlečnega voda prihaja postopoma, ko se mlečna žleza ne prazni dovolj. V posameznem mlečnem vodu se mleko lahko zgosti in ga zapre. Posledica take zamašitve je boleča, običajno za grah velika in omejena zatrdlina v dojki. Zamašena pora v bradavici lahko povzroči zastoj mleka na širšem področju dojke. Stanje lahko opišemo kot belo piko ali belo glavico na vrhu bradavice. Zastojna dojka se razlikuje od polnih dojk in ima značilen videz: videti je napeta, svetleča, boleča, pretok mleka je otežen. Glavni vzrok za zastojno dojko je nepopolno praznjenje dojk, do česar pride zaradi omejevanja dojenja, nepravilnega pristavljanja in/ali nepravilnega sesanja. Pomagale vam bodo tople kopeli ali obkladki pred dojenjem in pogosto pristavljanje/dojenje.
- Mastitis: Glavni vzrok za nastanek mastitisa je zastoj mleka. Znaki mastitisa so povišana telesna temperatura (nad 38 °C), povišan pulz, mrzlica, bolečina, utrujenost kot pri gripi, rdečina, bolečina, vročina in oteklina na površini dojke, rdeče črte, ki se širijo v pazduho. Otrok lahko zaradi povečane količine soli v mleku začne dojenje zavračati. Najpogostejše mesto vnetja je zgornji zunanji kvadrant leve ali desne dojke. S preprečevanjem zastoja mleka v dojkah preprečujemo tudi nastanek mastitisa.
Prehod na gosto hrano in nadaljnje smernice
Po porodu traja teden ali več, da mleko presahne. Če boste otroka hranili z mlečnim nadomestkom, se o izbiri, pripravi in hranjenju z njim informirajte v porodnišnici ali pri otrokovem pediatru. Kravje mleko ni primeren nadomestek materinega mleka! Vedno pripravite svež obrok mlečnega nadomestka neposredno pred hranjenjem.
- Bljuvanje: Bljuvanje je bruhanje majhnih količin mleka, navadno skozi usta, lahko pa tudi skozi nos. Pojavlja se po hranjenju, spremlja ga trzljaj telesa, kot bi otrok kolcnil.
- Kolcanje: Kolcanje je ritmično premikanje trebušne prepone, ki se največkrat pojavi po preobilnem obroku, hlastavem pitju z zajemanjem zraka, hranjenju s pretoplo ali prehladno hrano. Otroku ponudite malo tekočine.
Dolgoročni pomen prehrane in dojenja
Debelost je v porastu, na tveganje pa odločilno vpliva zgodnja prehrana, ki je izjemno pomembna v prvih 1000 dneh (od nosečnosti do drugega leta) in tudi pozneje, v približno prvih 8000 dneh življenja. Dojenje spodbuja samouravnavanje apetita, podpira zdravo črevesno mikrobioto in imunski sistem ter je povezano z boljšo telesno sestavo.
Doc. dr. Evgen Benedik poudarja, da prehrana v zgodnjem obdobju postavlja "gradnike" za zdravje pozneje. Kakovost prehrane pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih je ključna, saj takrat hitro rastejo in se razvijajo; v prvem letu življenja se telesna masa običajno potroji. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in UNICEF priporočata izključno dojenje do dopolnjenih šestih mesecev, nato pa dojenje z ustrezno gosto hrano do dveh let ali dlje, če ustreza mami in otroku.
Materino mleko je izjemno bogato, danes poznamo več kot 4000 njegovih sestavin (hranila, hormoni ter zaščitne in signalne molekule). Formule so sicer varen nadomestek, kadar dojenje ni možno, vendar ne morejo poustvariti tako celovite in raznolike sestave.
Dojenje in uravnavanje apetita
"Vsaka mama ima ob vsakem podoju unikatno mleko za svojega dojenčka," izpostavlja doc. dr. Evgen Benedik. Eden od načinov, kako dojenje pomaga preprečevati debelost, je učenje samouravnavanja apetita: izključno dojeni dojenčki praviloma sami nakažejo lakoto in sitost ter popijejo toliko, kolikor potrebujejo. Pri hranjenju po steklenički pa lahko odrasli nehote spregledamo otrokove signale in ga spodbujamo, da izpije celotno stekleničko, kar lahko vodi v prekomeren vnos in prehranjenost.
Materino mleko poleg hranil, vitaminov, mineralov in drugih blagodejnih sestavin vsebuje tudi hormone (npr. leptin, adiponektin, grelin), ki pomagajo uravnavati apetit, porabo energije in rast. Tudi zato se pri dojenih dojenčkih učinkoviteje razvija občutek za sitost in se oblikuje boljša telesna sestava. Nekatere formule so lahko beljakovinsko bogatejše; previsok beljakovinski vnos v prvem letu spodbuja izločanje inzulina in IGF-1, kar se povezuje s hitrejšim nalaganjem maščobe.
Materino mleko po pojasnilih doc. dr. Evgena Benedika pomaga uravnavati dnevno-nočni ritem, saj vsebuje triptofan (gradnik serotonina in melatonina), zato lahko dojeni dojenčki lažje vzpostavijo spanec in dnevno-nočno rutino. Hkrati materino mleko ščiti pred številnimi okužbami, podpira zdravo črevesno mikrobioto ter je povezano z manj alergijami in nekaterimi kroničnimi boleznimi pozneje v življenju.
Materino mleko lahko spodbuja raznolikost otrokove prehrane v prihodnje. Ker mamica s svojo prehrano nežno "začini" okus mleka, dojenček zgodaj spoznava različne okuse, kar je pogosto povezano z manj izbirčnostjo pri hrani pozneje v življenju.
Uvajanje goste hrane ob dojenju
Okoli 6. meseca starosti ob dojenju začnite uvajati gosto hrano. Ključno je, da so obroki energetsko in hranilno ustrezni, brez dodanih sladkorjev in soli, teksturo pa postopoma nadgrajujte za razvoj žvečenja in spretnosti.
- Med 6. in 8. mesecem: Naj dojenček poleg materinega mleka zaužije 2-3 obroke s skupno približno 200 kcal (837 kJ) na dan. Teksturo postopoma nadgrajujte od gladke k bolj grudasti. Začnite z gostejšimi kašami in dobro pretlačeno hrano; začetna porcija naj bo 2-3 jedilne žlice in naj se postopno povečuje.
- Med 9. in 11. mesecem: Ponudite 3-4 obroke, skupaj približno 300 kcal (1255 kJ) na dan. Tekstura naj bo pretlačena ali drobno sekljana, porcija naj bo približno do polovice 250-mililitrske skodelice.
- Med 12. in 23. mesecem: Dojenček poleg materinega mleka potrebuje približno 550 kcal (2300 kJ) na dan v 3-4 obrokih. Uživa naj družinsko hrano, drobno narezano ali po potrebi pretlačeno; porcija naj bo okvirno četrtina do polovica 250-mililitrske skodelice na obrok, odvisno od apetita.
Za energijsko gostoto lahko v zelenjavno ali mesno kašo dodate malo kakovostne maščobe (npr. repično olje). Jedem ne dodajajte sladkorja ali medu in hrane ne "sladkajte" s sadjem; sladek okus uvajajte postopno s celim sadjem ob pravem času, ne kot ojačevalec okusa pri zelenjavnih jedeh. Z uvajanjem goste hrane vključite vire železa (npr. meso, stročnice, izbrano zelenjavo in sadje) ter jim dodajte vitamin C (denimo kapljico limoninega soka ali z vitaminom C bogato zelenjavo oziroma sadje), saj pomaga, da telo bolje izkoristi železo.
Okoljska trajnost in podpora
Materinega mleka ni mogoče poustvariti in je najbolj okolju prijazno. Dojenčki, ki se hranijo neposredno iz dojke, pogosteje sledijo občutku sitosti kot pri hranjenju po steklenički. Dojenje je hkrati najbolj okolju prijazna in trajnostna izbira, saj mleko nastane pri mami, teče iz dojke in ni embalaže ali skladiščenja. Ni plastike in skoraj ni odpadkov, poraba dodatne vode in energije pa je zelo majhna. V primerjavi s formulami je zato bistveno manjši ogljični odtis, hkrati pa boljše zdravje mame in dojenčka pogosto pomeni tudi manj obiskov pri zdravniku in manj zdravil, kar še manj obremenjuje naravo.
Če pri dojenju naletite na težave, poiščite pomoč. Dojenje pogosto lepo steče, včasih pa se tudi pojavijo izzivi. Takrat se po pomoč obrnite na svetovalko za dojenje, patronažno sestro ali pediatra, ki lahko pomagajo pri tehniki pristavljanja in rutini. Kadar dojenje ne gre, je smiselno poskusiti z iztiskanjem in hranjenjem z materinim mlekom po steklenički; kjer je na voljo, je možnost tudi donirano mleko iz mlečne banke. Prilagojeno mleko je varen nadomestek, kadar ni druge možnosti; pomembno je, da otroček dobi dovolj primerne hrane in da mamice dobijo potrebno podporo.
Zaključek in dolgoročni vpliv
Prehrana med nosečnostjo in dojenjem ter v prvem letu dojenčkovega življenja ima ključen pomen za zdravje v odrasli dobi, kar imenujemo presnovno programiranje. Zdrava prehrana je pomembna naložba v zdravje otroka in matere že pred nosečnostjo in med njo. Materino mleko je zaščitna "super" hrana, ki nudi dokazane koristi za otroka (manj okužb, bolj urejen apetit, manjše tveganje za debelost in alergije) ter za mamico (nižja tveganja za raka dojke in jajčnikov, ugodni presnovni učinki). Je tudi najbolj okolju prijazna izbira in edinstvena dragocenost.
Kot za vsak dogodek v življenju in vsako novo (neznano) situacijo, se lahko tudi na dojenje pripravite. Vse o dojenju od A-Ž lahko izveste v predavanju ABC dojenja, ki ga vodi priznana slovenska svetovalka za dojenje Urška Repnik. Kako do polnega dojenja - v teoriji in praksi, s konkretnimi odgovori na vaše izzive in vprašanja. Ustrezen gibalni razvoj v prvih letih je temelj za vse življenje.