Cepljenje je eden največjih uspehov medicine, ki rešuje milijone življenj letno in predstavlja najučinkovitejšo obrambo pred številnimi nalezljivimi boleznimi. Medtem ko je splošna precepljenost ključnega pomena za kolektivno imunost, so nekatere skupine prebivalstva, kot so nosečnice in novorojenčki, še posebej ranljive za zaplete nekaterih okužb. Zato je razumevanje in izvajanje priporočenih cepljenj v času nosečnosti bistveno za zagotavljanje zdravja tako bodoče mamice kot njenega naraščaja.
Zakaj je cepljenje med nosečnostjo ključnega pomena?
Nosečnice in novorojenčki namreč sodijo med skupine z večjim tveganjem za težji potek določenih nalezljivih bolezni, kot so gripa, oslovski kašelj in okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Te bolezni lahko pri nosečnicah vodijo do resnih zapletov, kot so pljučnica, poslabšanje dihalne funkcije in celo potreba po hospitalizaciji. Prof. dr. Nataša Tul Mandič, spec., poudarja, da se nosečnice zaradi povečane potrebe po kisiku in zmanjšane zmogljivosti pljuč soočajo z bistveno večjim tveganjem za težji potek gripe in pogostejše zaplete.
Hkrati pa je imunski sistem dojenčka v prvih mesecih življenja še šibek in manj učinkovit v boju proti okužbam. Težji potek okužb pri dojenčkih je lahko neznačilen, kar otežuje zgodnje prepoznavanje in lahko ogrozi njihovo življenje. Cepljenje nosečnice ustvari protitelesa, ki prek posteljice prehajajo k plodu in novorojenčku, ter mu tako zagotavljajo zaščito v prvih mesecih življenja, ko je najbolj ranljiv. Kot poudarja dr. Mojca Rožič, spec., s tem posredno zaščitimo tudi starejše v njihovem domačem okolju, ki so zaradi pridruženih bolezni nemalokrat še bolj dovzetni za okužbo in tudi za težji potek bolezni.
Zavedati se moramo, da preprosto ni druge možnosti, da bi nosečnice obvarovali pred stikom z mikrobi, saj te hodijo v službo, na zdravniške preglede, po opravkih, se družijo. S cepljenjem pa poskrbijo za zaščito in se izognejo težkemu poteku bolezni. Ko se torej nosečnica odloči za zaščito s cepljenjem, zaščiti dva - sebe in plod oziroma novorojenčka.
Cepljenje proti gripi v nosečnosti
Virus gripe lahko prizadene pljuča, nosečnice pa imajo, kot pojasnjuje prof. dr. Tul Mandič, povečano potrebo po kisiku in zmanjšano zmogljivost pljuč. Zato pri njih bistveno pogosteje pride do težkega poteka gripe, pogostejši so tudi zapleti po okužbi. Pred gripo, za katero vsako leto zboli od 100.000 do 200.000 prebivalcev, se najučinkoviteje zaščitimo s cepljenjem, ki nas obvaruje predvsem pred morebitnimi težkimi zapleti. Cepljenje proti gripi zaščiti tako nosečnico kot tudi novorojenčka, in sicer v prvih šestih mesecih po rojstvu.
Priporočeni čas cepljenja proti gripi je pred začetkom sezone gripe (jesen). Cepljenje se opravi z enim odmerkom mrtvega (inaktiviranega) cepiva, ki vsebuje antigene sezonskih virusov. Če je nosečnica cepljena pred začetkom sezone gripe, se zagotovi visoka raven protiteles, kar pripomore k boljši zaščiti tako matere kot otroka. V Sloveniji je cepljenje proti gripi za nosečnice brezplačno od leta 2012. Cepijo se pri osebnem zdravniku z enim odmerkom, ne glede na višino nosečnosti. Zadnja raziskava, ki je vključila skoraj 20.000 nosečnic, je pokazala, da cepivo proti gripi za kar 40% zmanjša verjetnost hospitalizacije zaradi gripe. Študija PREVENT (Pregnancy Influenza Vaccine Effectiveness Network) vsebuje podatke o z gripo povezanimi hospitalizacijami med letoma 2010 in 2016. Raziskave so pokazale, da nosečnice, cepljene proti gripi, redkeje rodijo pred rokom poroda ali novorojenčka z nizko porodno težo, redkejša je tudi mrtvorojenost. Materina protitelesa zaščitijo novorojenčka tudi v prvih mesecih po rojstvu. Ker je cepivo inaktivirano in ne vsebuje živega virusa gripe, ne more povzročiti gripe. Cepivo je varno v vseh tromesečjih, vključno s prvim. To dokazujejo angleške študije iz leta 2009, 2012 in 2017. Zadnja je zajela več kot 52.000 dojenčkov cepljenih mater in več kot 370.000 dojenčkov necepljenih mater in je dokazala, da cepivo v zgodnji nosečnosti ni povezano s povečanim tveganjem za abnormalnosti v razvoju ploda. Najpogostejši neželeni učinki cepiva so bolečina, otekanje, modrica ali rdečina na mestu cepljenja, rahlo povišana telesna temperatura, glavobol, potenje, bolečine v mišicah in sklepih, drgetanje, utrujenost in splošno slabo počutje, ki traja do dva dni.
Nosečnost in H1N1: Varnost cepiva
Cepljenje proti oslovskemu kašlju v nosečnosti
Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bakterijska bolezen dihal, ki povzroča dolgotrajne napade kašlja. Pri dojenčkih, ki še niso cepljeni, lahko pride do resnih zapletov, kot so pljučnica, vnetje možganov (encefalopatija), epileptični napadi in v skrajnih primerih celo smrt. Ker število resnih zapletov pri novorojenčkih in dojenčkih narašča, v Veliki Britaniji od leta 2012, v Sloveniji pa od leta 2018 vsem nosečnicam po 24. tednu nosečnosti svetujemo cepljenje proti oslovskemu kašlju.
Če se nosečnica cepi proti oslovskemu kašlju, njen imunski sistem ustvari zaščitna protitelesa, ki prek posteljice preidejo do ploda. Tako se novorojenček zaščiti takoj po rojstvu - še preden je dovolj star za prvo cepljenje. Cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju je priporočljivo čim prej po 24. tednu nosečnosti in sicer v vsaki nosečnosti. Cepljenje se opravi z enim odmerkom kombiniranega cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (DTP). Cepivo je varno, brezplačno in ga je treba ponoviti v vsaki nosečnosti, tudi če so te v kratkem razmaku. Julija 2014 je The Lancet objavil angleško študijo, ki je preučila učinkovitost cepiva proti oslovskemu kašlju v nosečnosti. Izkazalo se je, da imajo novorojenčki cepljenih mater za kar 91% manjše tveganje, da zbolijo, od novorojenčkov necepljenih mater. Leta 2016 je novejša študija to potrdila in leta 2017 je ameriška študija na skoraj 150.000 nosečnicah prišla do enakih rezultatov. Od epidemije oslovskega kašlja v Veliki Britaniji leta 2012 in takratne uvedbe cepljenja v nosečnosti, je viden največji upad obolelih ravno v skupini mlajših od šestih mesecev, kar dokazuje učinkovitost cepiva. Pri uporabi cepiva proti oslovskemu kašlju v nosečnosti ni nobenih zdravstvenih zadržkov. Angleška raziskava na več kot 20.000 cepljenih nosečnicah je dokazala, da cepljenje ni tvegano in je cepivo varno. Avstralska študija na 82,000 dojenčkih je raziskovala avtizem pri otrocih cepljenih mater in prišla do zaključka, da med cepljenjem in avtizmom ni povezave. Neželeni učinki cepiva so možni in razvrščeni v več kategorij. Zelo pogosti neželeni učinki so rdečina, bolečina in otekanje na mestu vboda, glavobol, utrujenost in splošno slabo počutje, pogosti so povišana telesna temperatura do 39°C, otekanje, srbenje, toplina in omrtvelost na mestu vboda, bolečina v trebuhu in slabost. Redki neželeni učinki so povišana telesna temperatura nad 39°C, otekanje cepljene okončine, mrazenje, bolečina v sklepih in mišicah, srbenje, omotičnost, zaspanost, zmanjšan apetit, omrtvelost dlani in stopal, simptomi podobni gripi, astma. Ostali neželeni učinki so zelo redki in so dostopni tukaj.
Cepljenje proti respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV) v nosečnosti
Respiratorni sincicijski virus (RSV) je pogost vzrok okužb dihal pri dojenčkih. Kar dve tretjini otrok se okužita do prvega leta starosti. Pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev, lahko RSV povzroči hude zaplete in celo smrt. Doc. dr. Nina Grasselli Kmet, spec., poudarja, da so okužbe z RSV najpogostejši vzrok za hospitalizacijo majhnih otrok in starejših.
Tako kot pri cepljenju proti oslovskemu kašlju tudi pri RSV protitelesa, ki jih po cepljenju razvije mati, preidejo k plodu in ga ščitijo v prvih šestih mesecih življenja. Cepljenje nosečnic proti RSV je priporočljivo med 24. in vključno 36. tednom nosečnosti. Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti RSV. V Sloveniji je od septembra 2024 na voljo cepivo proti respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV), s katerim lahko zaščitimo nosečnico in novorojenčka. RSV je namreč za dojenčke lahko zelo nevarna bolezen. Za njihovo naposredno zaščito še nimamo na voljo cepiva, imamo pa na voljo cepivo za odrasle. Nosečnice prejmejo en odmerek cepiva med 24. in 36. tednom nosečnosti.
Kombinacija cepljenj in priporočeni presledki
Cepljenje proti gripi se lahko izvede kadarkoli med nosečnostjo in sočasno z drugima dvema cepivoma (proti oslovskemu kašlju in RSV). Je pa priporočeno, da je med cepljenjem proti oslovskemu kašlju in cepljenjem proti RSV razmik najmanj dveh tednov, pri čemer naj se najprej izvede cepljenje proti oslovskemu kašlju. Če ta razmik ni mogoč, se cepivi lahko prejmeta tudi hkrati.
Vsa tri osnovna cepljenja - proti gripi, oslovskemu kašlju in RSV - so za nosečnice brezplačna. Opraviti jih je mogoče pri osebnem zdravniku, nekaterih ginekologih, v cepilnih ambulantah ali na območnih enotah NIJZ.
Cepljenje proti drugim nalezljivim boleznim v nosečnosti
Med nosečnostjo se ne priporoča cepljenje z živimi oslabljenimi cepivi (npr. cepivo proti ošpicam, rdečkam, noricam, rumeni mrzlici). Pri teh cepivih obstaja teoretična možnost, da oslabljen povzročitelj bolezni preide do ploda, čeprav to ni bilo znanstveno dokazano. Če se ženska cepi z živim cepivom pred nosečnostjo, je priporočljivo, da z zanositvijo počaka vsaj 4 tedne. V primeru, da pride do nenamernega cepljenja v nosečnosti, prekinitev nosečnosti ni potrebna.
Izjemoma se lahko opravi cepljenje proti rumeni mrzlici, če nosečnica potuje v endemično območje in je tveganje za okužbo visoko. Takrat je pomembno, da zdravnik skupaj z nosečnico pretehta koristi in tveganja.
Priporočena cepljenja pred zanositvijo
Pred zanositvijo je priporočljivo, da ženska preveri svoj cepilni status in dopolni cepljenja, ki so lahko med nosečnostjo kontraindicirana, še posebej tista, ki ščitijo pred okužbami z najresnejšimi posledicami za plod. To še zlasti velja za cepljenje proti rdečkam in noricam (vodenim kozam).
Rdečke lahko v nosečnosti povzročijo spontani splav ali sindrom prirojenih rdečk (gluhost, slepota, srčne napake, razvojne motnje). Če ženska ni zaščitena, naj se pred zanositvijo posvetuje z zdravnikom glede cepljenja proti rdečkam, ki je samoplačniško.
Norice pri nosečnicah lahko potekajo hudo in povečajo tveganje za spontani splav, sindrom prirojenih noric ali hudo okužbo novorojenčka. Cepljenje proti noricam je priporočljivo pred nosečnostjo, če ženska ni zaščitena. Cepivo je živo oslabljeno in se med nosečnostjo ne sme uporabljati. Cepljenje je samoplačniško.
Cepljenje in dojenje
Doječe matere se lahko varno cepijo z vsemi vrstami cepiv, razen cepivom proti rumeni mrzlici, če je otrok mlajši od 9 mesecev. Ni dokazov, da bi cepljenje vplivalo na dojenje ali predstavljalo tveganje za otroka. Živa cepiva, ki se odsvetujejo v nosečnosti, so varna med dojenjem, saj se oslabljeni virusi ne prenašajo prek materinega mleka. Če mora mati, ki doji otroka mlajšega od 9 mesecev, potovati v območje z rumeno mrzlico, ji zdravniki lahko svetujejo začasno prekinitev dojenja za najmanj 2 tedna.
Pomembnost splošne precepljenosti
Prof. dr. Matjaž Jereb, spec. infektologije, poudarja, da je cepljenje proti gripi dostopno, varno, učinkovito in tudi brezplačno, a so odločitve za tovrstno zaščito žal še vedno redke, tudi med zdravstvenimi delavci. V Sloveniji je precepljenost proti gripi med najnižjimi v EU. Večja ko je precepljenost populacije za določeno bolezen, bolj smo zaščiteni vsi. S cepljenjem zdravih članov družbe posredno varujemo tudi tiste najbolj ranljive posameznike, ki se zaradi zdravstvenih težav ne morejo cepiti ali pa cepljenje pri njih ne deluje. Cepljenje je ključnega pomena za preprečevanje težjih potekov bolezni in zapletov. Zato je pomembno, da se nosečnice in vse ostale ranljive skupine prebivalstva odločijo za zaščito s cepljenjem. Kot poudarjajo strokovnjaki, je to najboljša in najučinkovitejša pot za ohranjanje zdravja v času respiratornih okužb.
Ali lahko cepljenje vpliva na plodnost?
Cepljenje ne vpliva na plodnost. Cepljenje je najboljša obramba pred nalezljivimi boleznimi in eden največjih uspehov medicine, s katerim se je in se še vedno prepreči več milijonov smrti na leto. Nosečnice in novorojenčki so bolj občutljivi za nekatere okužbe. Vendar pa je treba poudariti, da je z dovolj visoko precepljenostjo mogoče nekatere bolezni popolnoma izkoreniniti. Na pragu uspeha smo tudi s otroško paralizo. Z dovolj visoko precepljenostjo bi lahko v prihodnosti izkoreninili tudi ošpice in rdečke, ter raka materničnega vratu.