Jok je za dojenčke naraven in ključen način komunikacije, s katerim izražajo svoje potrebe, nelagodje ali čustva. Čeprav je lahko za starše naporno in zaskrbljujoče, je jok normalen del otrokovega razvoja in načina izražanja. Zavedanje, da je jok normalen in prehoden del razvoja, pomaga ohranjati potrpežljivost in samozavest.
Zakaj dojenček joka: Različni vzroki in njihovo razumevanje
Dojenčki jokajo iz različnih razlogov, ki so običajno povezani z njihovimi osnovnimi potrebami. Jok ni le izraz bolečine ali nelagodja, temveč je njihov način komunikacije, s katerim vam sporočajo lakoto, utrujenost, potrebo po bližini ali nelagodje zaradi mokre plenice.
7 najpogostejših razlogov za jok pri dojenčkih:
Lakota: Lakota je najpogostejši razlog za jok pri novorojenčkih. Njihov želodček je majhen, zato potrebujejo pogostejše hranjenje. Znaki lakote vključujejo sesanje rokic, obračanje glave proti dojki ali steklenički ter nemirno gibanje. Če dojenček začne jokati, je preverjanje, ali je lačen, pogosto prva in najučinkovitejša rešitev.
Utrujenost: Utrujenost je še en pogost vzrok za jok, še posebej pri zelo majhnih otrocih, ki težko prepoznajo, kdaj potrebujejo počitek. Dojenčki postanejo razdražljivi, če so preveč utrujeni. Znaki vključujejo zehanje, drgnjenje oči ali nemirno obračanje glave. Rutina spanja in mirno okolje lahko pomagata pri pomiritvi otroka.
Mokra ali umazana plenica: Nelagodje zaradi mokre ali umazane plenice lahko povzroči jok. Dojenčki se pogosto počutijo neprijetno, ko so mokri ali imajo umazano plenico.
Nelagodje ali bolečina: Bolečina, kot so trebušni krči, kolike ali izraščanje zob, je pogost razlog za intenziven jok. Dojenčki z zobmi pogosto slinijo in grizejo predmete, medtem ko so kolike bolj pogoste v prvih mesecih. Topel obkladek na trebuh ali masaža lahko pomagata zmanjšati nelagodje.
Potreba po bližini in tolažbi: Dojenčki pogosto jokajo, ker želijo biti v bližini svojih staršev. Občutek varnosti in topline je zanje ključen. Pestovanje, nošenje in nežno zibanje lahko otroku nudijo potrebno tolažbo. Fizični stik ne le pomirja, temveč tudi krepi vez med otrokom in staršem.
Pomen starševskega dotika v svetu brez dotika
Prekomerna stimulacija ali dolgčas: Prekomerna stimulacija z zvoki, svetlobo ali dejavnostmi lahko povzroči jok, saj dojenček težko obvladuje vse dražljaje. Po drugi strani pa lahko otrok joka tudi iz dolgčasa, če je predolgo brez ustrezne stimulacije.
Bolezen ali nelagodje: Dojenčki lahko jokajo zaradi bolezni ali nelagodja, kot so vročina, okužbe ali izpuščaji. Če jok spremljajo dodatni simptomi, kot so vročina, driska ali bruhanje, je treba čim prej poiskati zdravniško pomoč. Spremljajte tudi spremembe v otrokovem obnašanju.
Če dojenček joka nenavadno dolgo ali zelo intenzivno brez očitnega razloga, je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč. Prav tako je obisk pediatra nujen, če se pojavijo dodatni simptomi, kot so vročina, bruhanje, izpuščaji ali spremembe v hranjenju. Zdravniški nasvet je pomemben tudi pri dolgotrajnem joku brez jasnega vzroka.
Ali je jok dojenčka dober za pljuča? Razbijanje mitov
Ideja, da je jokanje dojenčka dobro zanj, saj naj bi razvijalo pljuča in pomagalo pri izpustu vetrov, je z biološkega in evolucijskega vidika nelogična. Zdravi dojenčki, ki ne jokajo, imajo prav tako zdrava in razvita pljuča. V pradavnini bi jok dojenčka predstavljal nevarnost, saj bi privabljal sovražnike. Dojenček ni "ekonom lonec", ki mora "spustiti paro". Pustiti dojenčka jokati, dokler ne zaspi iz izčrpanosti, ni rešitev.
Odgovor na jok: Ključ do zaupanja in razvoja
Vsi strokovnjaki poudarjajo pomen odzivanja na otrokov jok. Če na otrokov jok vedno odgovorite, mu s tem daste vedeti, da ste tukaj za njega in da mu boste pomagali. Številne znanstvene raziskave so pokazale, da tisti otroci, ki so jih starši kot dojenčke vedno takoj potolažili, kot večji otroci jočejo precej manj. S takojšnjim odzivom na jok otroka se namreč skupaj učita medsebojne komunikacije. Tudi če nikoli ne ugotovite, zakaj je otrok jokal, ali če kljub vsemu še vedno joka v vašem naročju, vaš otrok ve, da ni zapuščen in da mu pomagate.
Dr. William Sears v knjigi »Nigtime Parenting« pravi, da kadar starši ne odgovorimo na otrokov jok, s tem izgubljamo otrokovo zaupanje v nas. Zaupanje otrok v starše je neobhodno potrebno za vzgojo. Če menite, da s takojšnjim odzivom na otrokov jok ustvarjate slabo navado - razvado - nimate prav. Nasprotno, otroka učite, da lahko uspešno komunicira z vami.
Če pustite otroka jokati, da obupa, s tem zagotovo ne razvijate in ne spodbujate njegove samostojnosti in neodvisnosti. Prav tako ni res, da je jokanje dobro za dojenčkova pljuča. Dojenčku, ki joka, se raven kisika v krvi zniža, močno se poveča njegov srčni utrip. Dojenček, ki večkrat joka, je lahko celo na splošno slabše razvit in slabše napreduje (Sears, 1985).
Dojenje in jok: Naravna povezava
Večina doječih mater bo svojega dojenčka samodejno pristavila k prsim, ko ta joka. Mnoge doječe matere poročajo, da takoj, ko zaslišijo dojenčkov jok, v prsih začutijo izcejalni refleks. Tako jim narava sama pove, kateri je najboljši možni način, da se odzovejo.
Če ima doječa mati dojenčka, ki veliko joka, marsikdo lahko pomisli na to, da joka, ker mati nima dovolj mleka in je lačen, ali da bi lahko bilo kaj narobe z njenim mlekom. Antropologinja Sheile Kitzinger je v svoji raziskavi ugotovila, da je najpogostejši nasvet doječim materam, katerih dojenčki jokajo, naj ponudijo otroku stekleničko z umetnim mlekom. Žal so številne mamice, ki so upoštevale ta nasvet, ugotovile, da je dojenček tudi ob hranjenju po steklenički še vedno jokal. Hkrati pa so mnoge ugotovile, da so izgubile tisti posebni občutek povezanosti s svojim otrokom, ki je normalen ob dojenju.
Dojenje jokajočega dojenčka v primerjavi s hranjenjem po steklenički močno poenostavi razmerje med materjo in otrokom, saj se ob sproščanju mleka v materi izloča hormon oksitocin, ki povzroči, da matere do dojenčka čutijo še več ljubezni in so bolj zaščitniške.
Če se vaš dojenček pomiri s pogostejšim dojenjem, je odgovor preprost: dojite ga bolj pogosto. Če je dojenček star šest mesecev ali več, je morda že čas za začetek uvajanja goste hrane. V tem času dojite dojenčka tako pogosto, kot izraža željo in potrebo, četudi je minilo šele pol ure od zadnjega dojenja.
Včasih dojenčki, ki se dojijo zelo pogosto, pojedo več kot prenese želodček. Če dojenček še hoče sesati, obenem pa že močno poliva, ga pristavite na tisto stran, kjer ste končali dojenje. Ker se dojke nikoli popolnoma ne izpraznijo (saj se mleko tvori sproti), dojenček sicer ne bo sesal čisto v prazno, a ne bo dobil toliko mleka, kot bi ga, če bi zamenjali dojki.
Če dojenček prekomerno joka le na nekaj dni, je vzrok lahko tudi v hrani, ki jo je jedla doječa mati. Doječa mati sicer lahko uživa vso zdravo hrano in pijačo in ji ni potrebno imeti »dojiljske diete«, če pa vendarle opažate povezavo med živili, ki jih uživate in otrokovim jokom, lahko to hrano za nekaj dni izločite s svojega jedilnika in opazujte otroka. Nekateri dojenčki so zelo občutljivi na dodatke vitaminov, mineralov ali fluroidnih nadomestkov, ki jih uživa mamica (in jih otrok tako dobi preko mleka) ali jih dobiva tudi otrok sam.
Tehnike za tolažbo in umirjanje dojenčkov
Če se dojenček noče dojiti, je podrl kupček in ima svežo, suho pleničko, kaj lahko še storite? Najprej ga slecite in preverite, ali ga morda kje ne stiska plenička ali del oblačil. Preverite, da se mu ni med prstke zapletla kakšna nitka ali las. Morda ga žgečkajo ali dražijo pritiskači ali velkro trakovi na krojenih pleničkah iz blaga (če jih uporabljate) in na oblačilih.
Če dojenček še vedno joka, poskusite tako, da se oba skupaj namestita v kad, napolnjeno s toplo vodo. Seveda mora biti tudi zrak v kopalnici toplo ogret, da dojenčka ne bo zeblo. Topla kopel je lahko zelo pomirjujoča za oba, mamico in otročka. V kopeli položite dojenčka na svoj trebuh, glavico naj ima v višini vašega srca (seveda mora biti nad vodo), tako bo otrok lahko slišal bitje vašega srca. Nežno ga polivajte s toplo vodo in mu prigovarjajte, da se dojenček sprosti.
Za umirjanje dojenčkov je zelo uspešna tudi masaža. Raziskovalka Sheila Kitzinger je odkrila, da dojenčki, katerih matere se jih veliko dotikajo, jih masirajo in imajo vzpostavljenega veliko kožnega kontakta, napredujejo hitreje, se bolje razvijajo motorično in so bolj umirjeni, manj jokajo. Tako, kot odraslim, tudi dojenčkom dobro dene dotik ljubljene osebe in se ob tem počutimo bolje. Prav tako je pomirjujoče, če slišimo glas ljubljene osebe, zato je prepevanje dojenčku ena od zelo uspešnih tehnik pomirjanja. Mnogo dojenčkov se hitro umiri, če jih matere vzamemo v naročje ali če jih nosimo v mehkih rutah ali slingih za nošenje dojenčkov. Dojenčki so tako blizu matere (ali očeta), vonjajo vonj kože, slišijo bitje srca in se hitreje pomirijo. Nekateri se pomirijo tudi ob nežnem plesu in sočasnem poslušanju umirjene glasbe.
Nekateri starši se bojijo, da se bo dojenček zaradi neprestanega nošenja v prvih mesecih razvadil. Brez skrbi, ko bo dojenček osvojil sedenje in plazenje, mu bo vse bolj zanimivo kot materino naročje.
Glede na to, kako zanimiv je svet, ni čudno, da večina dojenčkov kaj kmalu postane preveč stimuliranih. Nekateri znajo svet enostavno izklopiti in zaspijo, nekateri pa potrebujejo pomoč. Nekatere dojenčke ne zbudi glasen hrup, druge najmanjši pihljaj vetra. Žarka svetloba, glasna glasba, ropotanje v kuhinji ali vpitje sorojencev, lahko občutljivega dojenčka zelo moti. Takrat se skupaj z njim umaknite v drugo sobo, kjer je manj ljudi in več miru. Če menite, da bi dojenček rad bil malo sam, ga položite v posteljico in zraven počakajte. Če se jok kmalu ne umiri, ga ponovno vzemite v naročje.
Posebni primeri joka: Kolike in nočni jok
Dojenček s kolikami: Telo dojenčka s kolikami je napeto, v krču, otrok potegne nogice k trebuščku, stisne pesti, obrazek je v hudi agoniji in kriči z visokim, predirnim glasom. Kolike se ponavadi pojavijo pozno popoldan ali zvečer in lahko trajajo nekaj minut ali celo ur. Zelo je pomembno, da se takoj odzovete na jok dojenčka s kolikami, saj dojenčki med jokanjem pogoltnejo veliko zraka. To bo še prispevalo k slabšemu počutju in bo otežilo naša prizadevanja, da ga potolažimo.
Če se sprašujete, ali ima vaš dojenček morda kolike, potem jih zagotovo nima, meni dr. Sears. Dojenčki s kolikami ne dopuščajo dvomiti svojim staršem. Dojenček, ki ima kolike, lahko močno joka več ur skupaj in mu ne pomagajo nobene naštete tehnike pomirjanja. Mnogi strokovnjaki se strinjajo, da kolike povzročajo dojenčku izjemno hudo fizično neugodje.
Nočni jok: Ko menite, da bi otrok zaspal - on pa še joka, je najbolj enostavna rešitev, da se uležete skupaj z njim. Mnoge matere opažajo, da dojenčki jokajo, kadar ležijo sami v zibelki, ko pa jih prestavijo v svojo posteljo, so popolnoma zadovoljni. Če sami ne spite dobro, kadar je dojenček v vaši postelji, poskrbite, da bo dojenčkova posteljica s spuščeno stranico, poleg vas. Tako ga boste lahko takoj pomirili ali podojili, še preden se bo popolnoma razbudil, vam pa bo prihranjeno nočno vstajanje. Preden se je dojenček rodil, je spal skupaj z vami 9 mesecev, vsako noč, prisluškoval je zvokom vašega telesa, poslušal bitje vašega srca in vaše dihanje.
Nekateri otroci lahko takoj spijo v svoji posteljici, druge je treba na to postopoma in ljubeče navajati. Dojenčke je strah, nimajo občutka varnosti, če morajo spati sami, v mrzli zibelki. Z uspavanjem dojenčka imamo lahko probleme tudi podnevi. Dokler ga imamo v naročju, bo spal popolnoma mirno, takoj ko ga položimo na prostor za spanje, se prebudi. Včasih je dobro tudi za mamico, da se podnevi uleže skupaj z dojenčkom, ga podoji in počiva poleg njega. Ko dojenček zaspi, se lahko odkrademo stran, ne da bi ga zmotili. Predvsem pa, če vas skrbi nepospravljeno stanovanje in hišna opravila, ne pozabite, da ta lahko počakajo.
Ko nič ne deluje: Kaj storiti?
Mnogi dojenčki sploh ne bi jokali, če bi se matere takoj odzvale na znake, ki kažejo, da bo dojenček začel jokati (npr. previjanje pred dojenjem očitno zelo lačnega dojenčka lahko tudi počaka). Večina dojenčkov, preden začne neutolažljivo jokati, kaže določene znake. Če znake mati takoj upošteva, dojenček nima potrebe po jokanju. Če se odzovete na znake takoj in pravočasno, boste s tem naučili dojenčka, da mu ni treba glasno jokati, kadar želi kaj doseči. Ker so njegove potrebe zadovoljene, zato joka manj pogosto. Pomembno je, da dojenček ne joka sam, da smo ob njem in da takoj, ko se umiri, lahko zadovoljimo njegove potrebe, ki so verjetno sprožile jokanje, a zaradi joka samega tega ni bil sposoben sprejeti. Če niste pravi čas pripravljeni, da zadovoljite potrebo, se bo morda ponovno začel začarani krog jokanja.
V primeru, da ste poskusili že prav vse, vaš dojenček pa še vedno joka, se boste lahko počutili nemočne, čeprav ne boste počeli prav nič narobe. Pomembno si je zapomniti, da že zgolj s tem, da držite otroka v svojem naročju, delate vsaj nekaj dobrega zanj. S tem dajete svojemu otroku vedeti, da ga imate radi, da ste z njim, čeprav histerično joka. Zavedati se je potrebno, da vas prav jokajoči otroci najbolj potrebujejo. Kadar dojenček joka, se ustavi čas.
Če vas skrbi vaš dojenček, se pogovorite s patronažno sestro ali pediatrom. Za pomoč prosite prijatelje in družino. Če ste pod stresom, otrok to zazna in pogosto še bolj joka. Naše babice, nutricionisti in svetovalci za hranjenje so vedno na voljo, da se pogovorimo o hranjenju vašega dojenčka.