V zgodnji nosečnosti je skrb za zdravje matere in otroka izjemno pomembna, saj je to obdobje, ko se plod najbolj intenzivno razvija. V tem ključnem obdobju se pojavljajo številna vprašanja glede uporabe zdravil, saj je strah pred morebitnimi negativnimi vplivi na plod pogost. Ta članek ponuja celovit pregled informacij o zdravilih v zgodnji nosečnosti, vključno s prekinitvijo nosečnosti z zdravili, varno uporabo zdravil za lajšanje pogostih težav in razumevanjem tveganj.
Prekinitev nosečnosti z zdravili v zgodnji nosečnosti
Za tablete za prekinitev nosečnosti je potreben recept in posvet z zdravnikom ginekologom. V zgodnjem obdobju je možno prekiniti nosečnost s kombinacijo abortivnih tabletk. Če se prekinja neželena nosečnost, se poseg opravi na željo nosečnice do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti. Prekinitev nosečnosti z zdravili je v zelo zgodnji nosečnosti bolj učinkovita kot kirurška metoda.
Režim tovrstnih tablet običajno sestoji iz dveh zdravil: mifepristona, ki mu sledi misoprostol. Mifepriston je prva tableta, ki jo vzamete, in deluje tako, da blokira hormon progesteron. Običajno 24 do 48 ur po zaužitju mifepristona posameznik vzame misoprostol, bodisi doma ali v kliniki, odvisno od navodil zdravnika ginekologa. Misoprostol povzroči krčenje maternice, kar povzroči krče in krvavitev, podobno močni menstruaciji. Medicinski splav je varen in učinkovit postopek, če se izvaja pod vodstvom usposobljenega zdravnika. Prav tako je časovno občutljiv, saj se učinkovitost in protokoli razlikujejo glede na gestacijsko starost nosečnosti.
Izkušnje z uporabo tabletke za splav se lahko razlikujejo od osebe do osebe. Eden od primarnih stranskih učinkov abortivne tabletke so krči, ki lahko segajo od blagih do hudih. Krče povzroči krčenje maternice, da bi prekinilo nosečnost, in so nujen del procesa. Stopnja bolečine zaradi krčev je lahko podobna ali intenzivnejša od močne menstruacije. Skupaj s krči se pričakuje močna krvavitev. Poleg krvavitve in krčev lahko nekateri posamezniki doživijo tudi druge simptome, kot so slabost, bruhanje, driska, zvišana telesna temperatura, mrzlica ali utrujenost.
Vpliv zdravil na plod v zgodnji nosečnosti: Razumevanje tveganj
V zgodnji nosečnosti, še posebej v prvem tromesečju, je plod najbolj občutljiv na zunanje vplive, vključno z zdravili. Veliko snovi namreč prehaja iz materinega obtoka v plodov krvni obtok in lahko škodljivo delujejo na razvoj ploda. Ta pojav imenujemo teratogeno delovanje.
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bila najbolj odmevna afera s talidomidom, ki so ga zdravniki predpisovali nosečnicam za umirjanje in lažje spanje. Talidomid je poškodoval zarodek, rodilo se je veliko otrok brez udov in telesno deformiranih. Od tedaj se vsa zdravila v fazi razvoja intenzivno preizkušajo na morebitno teratogeno delovanje. V ta namen uporabljajo laboratorijske živali, kar pa velikokrat ni dovolj, saj je lahko neka snov teratogena za človeka, ne pa za žival. Prav to se je pokazalo tudi v primeru talidomida.
V navodilih za bolnika, ki spremlja vsako zdravilo, največkrat piše, da ni podatkov o škodljivosti zdravila na zarodek. To pa še ne pomeni, da je zdravilo varno za nosečnico in plod. Na ta način farmacevtske družbe le zapišejo, da ni dokazov o nevarnosti, da pa zdravilo ni bilo dovolj preizkušeno na nekaj deset tisoč nosečnicah, saj bi bili taki preizkusi neetični. Zato o neškodljivosti zdravil na plod lahko sklepamo le iz dolgoletne prakse.
Za prva dva tedna po oploditvi, ko ženska še ne ve, da je noseča, velja reakcija »vse ali nič« - močna noksa (biološki, fizikalni ali kemični škodljivi dejavnik, ki lahko izzove škodljive procese ali obolenja). To pomeni, da neka kemikalija ne povzroči le delne okvare ploda, pač pa ga, če mu že škodi, ubije. Če pa mu ne škodi, dejansko posledic ne pušča, mali kavboj ostane živ in zdrav.
Kasnejše obdobje, 8.-10. teden nosečnosti, je zelo občutljivo, saj se takrat razvijajo organi (organogeneza). Večina se jih razvije v tem času in kasneje samo še rastejo. V tem obdobju je plod najbolj občutljiv na škodljive dejavnike. Njegovo srce začne utripati, zgrajene so krvne žile in popkovnica. Posteljica postane najpomembnejše mesto za izmenjavo snovi in plinov med materjo in zarodkom. Ker se oblikujejo zasnove za vse pomembnejše organe in organske sisteme, je to obdobje povezano z nastankom velikih pomembnejših razvojnih napak.
Po 8. tednu razvoja in do poroda plod pretežno raste. Za večino organov je razvoj končan, razvijajo se še osrednje živčevje, oči, ušesa, zobje, ledvici in zunanje spolovilo. Zato so nepravilnosti, ki nastanejo v tem obdobju, manjše ali pa se kažejo samo kot motnje v delovanju posameznega organa ali dela telesa in ne več kot prirojena nepravilnost. Čeprav spremembe na zunaj niso vidne, se lahko dolgotrajna izpostavljenost teratogenom pred rojstvom pokaže šele kasneje v otrokovem življenju, na primer kot težave pri učenju ali vedenjske motnje.
Varna zdravila v nosečnosti: Kdaj in kako?
Zdravila praviloma jemljemo takrat, kadar smo bolni in je to potrebno za naše ozdravitev ali preprečevanje poslabšanja pri kronični bolezni. Zdravila, ki so absolutno kontraindicirana v nosečnosti, so redka. Zdravila, ki so za zdravje ženske zaradi njenih kroničnih bolezni nujno potrebna, je treba jemati tudi v nosečnosti, ki naj bo načrtovana, z ustrezno izbranimi zdravili in s prilagojenimi dozami, kar bolnica uredi pri specialistu ustrezne stroke.
V Sloveniji uporabljamo ameriško klasifikacijo FDA (Food and Drug Administration) in velja za vsa zdravila, ne samo za antibiotike. Po tej klasifikaciji so zdravila razdeljena v pet skupin (A, B, C, D in X).
- Skupina A: Zdravila, pri katerih kontrolirane raziskave pri nosečnicah niso pokazale, da bi snov škodovala plodu (npr. folna kislina, ščitnični hormoni, železov sulfat).
- Skupina B: Zdravila, pri katerih raziskave na živalih niso pokazale škodljivosti, vendar kontroliranih raziskav na ljudeh niso opravili ali pa so raziskave na živalih pokazale škodljivosti, ki jih kontrolirane raziskave pri ljudeh niso potrdile. To je skupina, ki predstavlja varno izbiro zdravila za nosečnico (npr. azitromicin, paracetamol, loratadin, aciklovir).
- Skupina C: Učinkovine, za katere so raziskave pokazale škodljivost pri živalih, kontroliranih raziskav pri ljudeh pa ni ali ni raziskav niti za ljudi niti za živali. Ta zdravila predpisujemo v nosečnosti le, če njihova koristnost za zdravje nosečnice odtehta tveganje za škodljivo delovanje na plod (npr. atropin, nekatera cepiva, flukonazol, gentamicin, kloramfenikol, sertralin).
- Skupina D: Zdravila, za katera vemo, da škodljivo delujejo na plod, vendar jih tako kot učinkovine iz skupine C vseeno predpisujemo, če dobrobit za mater odtehta škodljivo delovanje na plod (npr. lorazepam, letrozol, enalapril, fenobarbiton).
- Skupina X: Uporaba učinkovin iz te skupine pa je v nosečnosti prepovedana (npr. izotretinoin, talidomid).
Na splošno velja pravilo, da naj bi se, če se le da, nosečnice izogibale vsem zdravilom v prvih treh mesecih. A tu so tudi izjeme, saj nekatere nosečnice potrebujejo stalno zdravljenje z zdravili (sladkorne bolnice, epileptične bolnice, astmatične bolnice …). Včasih pa bodoče mamice dalj časa, en do dva meseca sploh ne vedo, da so noseče. V teh primerih je potrebno pomisliti, katera zdravila je nosečnica v zgodnji nosečnosti jemala in se o tem posvetovati z zdravnikom.
Če ženska že pred nosečnostjo jemlje določena zdravila (zaradi alergije, antidepresive, proti astmi, epilepsiji, sladkorni bolezni itd.), se zdravljenje nadaljuje ali se doze zmanjšajo, zdravila spremenijo. Za ženske s kroničnimi boleznimi je izjemno pomembno predkoncepcijsko svetovanje s sodelovanjem strokovnjakov z različnih področij. Tako sodelovanje nosečnici omogoča, da je njena bolezen v času zanositve kar najbolj optimalno urejena. Če zdravilo, ki ga jemlje, pomeni potencialno tveganje za plod, zdravnik specialist, ki jo vodi, ustrezno spremeni terapijo in zdravilo zamenja s takim, ki je primerno za bolnico in ne ogroža ploda, kadar je to mogoče. Na splošno velja pravilo, da je v takih primerih bolje uporabljati starejša in bolj preizkušena zdravila.
Kadar neka snov, ki prehaja skozi posteljico, povzroči prirojeno telesno napako ali spremeni delovanje organa, govorimo o teratogenem učinku. Med teratogene dejavnike uvrščamo nekatera zdravila, alkohol, strupe in kemikalije, nekatere viruse in sevanja.
Nosečnici bo farmacevt svetovalec natančno predstavil stopnjo tveganja škodljivega delovanja zdravila, ki ga je predpisal zdravnik. Farmacevt svetovalec bo poiskal verodostojne in aktualne informacije, ki so v danem trenutku dostopne. Ko ste noseči, zdravil nikoli ne jemljite po lastni presoji, ampak se vedno o varnosti jemanja zdravil posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom, kar velja tudi za zdravila, ki niso predpisana na recept.
Pogoste težave v nosečnosti in varna lajšanja
Nosečnost je obdobje, ko ženske pogosto prihajajo v lekarno po nasvet, izdelke ali oboje. Med nosečnicami je precej razširjen strah pred uporabo zdravil, tako velikokrat po nepotrebnem trpijo bolečine v križu, glavobol in prenašajo druge zdravstvene tegobe, ne glede na to, da je na voljo veliko varnih zdravil brez recepta za lajšanje najrazličnejših nadležnih simptomov.
Čeprav te težave morda niso dovolj resne, da bi zaradi njih poiskale zdravniško pomoč, so dovolj moteče, da vplivajo na delovno sposobnost, vsakodnevne aktivnosti in medsebojne odnose. Prvi korak pri odpravljanju manjših zdravstvenih težav je vsekakor nefarmakološke narave (t.j. spremembe v življenjskem slogu, počitek, prilagajanje prehrane).
Bolečine v križu in glavobol: Nosečnice se pogosto srečujejo z bolečinami v križu in glavobolom. Boleč hrbet je običajno posledica pritiska in teže rastoče maternice, stanje poslabšujeta slaba drža in debelost. Kadar ti ukrepi ne zadoščajo, je zdravilo izbora za lajšanje bolečin paracetamol. Varen je v vseh tretjinah nosečnosti v priporočenih odmerkih, vseeno naj ga nosečnice ne uporabljajo dlje časa. V prvem in drugem tromesečju nosečnosti se smejo uporabljati tudi tako imenovana nesteroidna protivnetna zdravila (ibuprofen, naproksen), vendar samo, če paracetamol ne pomaga, in ne več kot 2 dni brez obiska pri zdravniku. Njihova uporaba v zadnjem tromesečju se odsvetuje, saj je povezana s številnimi zapleti pri novorojenčku kot med porodom.
Zamašen nos: V primeru zamašenega nosu naj nosečnica zaužije dovolj tekočine, skrbi za vlaženje zraka ter spi z vzdignjenim vzglavjem, pomaga tudi čiščenje nosu s fiziološko raztopino. Če ti ukrepi ne pomagajo, lahko poseže po dekongestivih v obliki kapljic ali pršil za nos, vendar največ tri dni.
Bolečine v grlu in kašelj: Pri bolečem žrelu, grlu, kašlju naj nosečnica dovolj pije, skrbi za vlaženje zraka, lahko grgra toplo slano vodo ali liže pastile brez mentola. Če zgolj pitje zadostne količine tekočine ne olajša izkašljevanja v zadostni meri, lahko poseže po pripravkih, ki vsebujejo acetilcistein, ambroksol ali bromheksin.
Zgaga: Gastroezofagealna refluksna bolezen s tipičnima simptomoma, to sta zgaga (pekoč občutek ali bolečina za prsnico, ki se širi navzgor v vrat) in refluks (vračanje grenke ali kisle želodčne vsebine v žrelo) pogosto spremlja nosečnice. V kolikor našteti ukrepi ne zadoščajo, lahko nosečnica poseže po antacidih, to so zdravila, ki nevtralizirajo kisel želodčni sok. Izberejo lahko tista, ki vsebujejo hidrotalcit ali pripravke z aluminijevim hidroksidom, magnezijevim karbonatom ali hidroksidom in kalcijevim karbonatom.
Zaprtje: Z zaprtjem se sreča kar približno tretjina nosečnic. Priporočljiv je povečan vnos prehranskih vlaknin in tekočine, redna telesna dejavnost. Med pripravki, ki se lahko uporabljajo v nosečnosti, se lahko izbira med drogami s sluzmi (npr. laneno seme, seme indijskega trpotca), osmoznimi odvajali (npr. sirupi z laktulozo), mehčalci blata (npr. glicerinske svečke). Ricinusovo olje in odvajalni čaji z antrakinonskimi glikozidi so prepovedani, ker lahko spodbudijo krčenje maternice.
Slabost in bruhanje: Slabost in bruhanje se pri nosečnicah pojavljata običajno med 8. in 12. tednom, večinoma izvenita po 14. tednu nosečnosti. Kot varen ukrep se priporoča vitamin B6 (piridoksin) v odmerku 10 - 25 mg vsakih 8 ur. Preučevali so tudi učinkovitost akupresure in ingverja.
Katere športe je v nosečnosti priporočljivo izvajati in katere ne
Antibiotiki v nosečnosti: Potreben strah ali upravičena skrb?
Antibiotiki so zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb. Zgodnji antibiotiki so bili sekundarni metaboliti gliv in bakterij, danes jih večinoma pridobivajo (pol)sintezno. Fiziološke spremembe v času nosečnosti spremenijo počutje in vplivajo na zdravstveno stanje ženske.
Po nekaterih podatkih naj bi 85 odstotkov nosečnic med »drugim stanjem« potrebovalo antibiotik, tudi večkrat. Kateri so bolj, kateri manj škodljivi za plod in kakšne so lahko morebitne posledice, je odgovarjala strokovnjakinja doc. dr. Vida Gavrič Lovrec, dr.
V primeru akutnega stanja, kot je angina, je prvi obisk pri osebnem zdravniku prava izbira. Pogoste so virusne infekcije dihal, ki jih praviloma odležimo, antibiotik pa na viruse ne prime tako.
Nekateri antibiotiki so v nosečnosti pogojno varni. V skupino B spadajo npr. penicilin, cefalosporini, aztreonam, klindamicin, metronidazol, nitrofurantoin, sulfonamidi, eritromicin, azitromicin. V skupini C so npr. kloramfenikol, ciprofloksacin, ofloksacin, moksifloksacin, klaritromicin, trimetoprim, kotrimoksazol, vankomicin C.
Iz ne tako davne zgodovine so znani primeri škodljivega vpliva zdravil na razvoj ploda - talidomida. Od antibiotikov se ve, da so nekateri, npr. tetraciklini, po FDA opredeljeni v skupino D - torej obstaja dokaz o škodljivosti za plod. Tako zdravilo izberemo le izjemoma, ko dobrobit za mater odtehta tveganje za okvare ploda. Antibiotiki so predpisani za zdravljenje določene bakterijske okužbe, okužba pa je lahko že sama vzrok za zaplete. Do kakšnih zdravstvenih posledic za plod lahko vse pride ob neprimernem jemanju zdravil? Na kakšen način pride zdravilo do ploda?
Nas mora biti strah antibiotikov v nosečnosti? Nikakor ne. Antibiotiki so odlično zdravilo in rešujejo življenja. Vendar je vedno ključno posvetovanje z zdravnikom, ki bo glede na specifično situacijo in vrsto okužbe predpisal najvarnejši ter najučinkovitejši antibiotik.
Splošni nasveti za zdravo nosečnost in izogibanje nepotrebnim zdravilom
- Zdrav življenjski slog: Opustitev kajenja, alkohola, uživanje folne kisline, temeljito pranje sveže zelenjave, izogibanje termično neobdelanega mesa, uživanje veliko tekočine za izogibanje okužbam sečil.
- Posvet z zdravnikom ali farmacevtom: Pred jemanjem kateregakoli zdravila, tudi tistega brez recepta, se vedno posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje novim zdravilom: Na splošno velja, da se izogibamo novim zdravilnim učinkovinam in vsem z znanim škodljivim učinkom.
- Uporaba starejših, preizkušenih zdravil: Pri zdravljenju kroničnih bolezni še vedno velja pravilo: zdraviti s starejšimi, učinkovitimi in preizkušenimi zdravili.
- Natančna predstavitev tveganja: Nosečnici moramo natančno in razumljivo predstaviti vrsto in stopnjo tveganja za škodljivo delovanje določenega zdravila.
- Sodelovanje in zaupanje: Za zagotavljanje zdravja nosečnic in zdravega razvoja ploda je pomembno sodelovanje in zaupanje nosečnic, zdravnikov in lekarniških farmacevtov.
Pomembno je poudariti, da strah pred uporabo zdravil ne sme voditi v trpljenje ali zanemarjanje zdravstvenih težav. Z ustreznim posvetom in skrbnim izborom zdravil je mogoče zagotoviti tako zdravje matere kot tudi neoporečen razvoj ploda.
tags: #jrmanje #zdravil #v #zgodnji #nosecnosti