Jubilejna nagrada je pomemben del nagrajevalnega sistema v javnem sektorju, s katerim delodajalci izkazujejo priznanje in zahvalo zaposlenim za njihovo zvestobo in dolgoletno delo. Čeprav se zdi pravica do jubilejne nagrade samoumevna, njeno izplačilo urejajo številni predpisi, ki lahko povzročijo nedoumice. Ta članek podrobno pojasnjuje, komu pripada jubilejna nagrada v javnem sektorju, kakšni so pogoji zanjo, kakšna je njena višina ter kako je obdavčena, pri čemer se opira na veljavno zakonodajo in kolektivne pogodbe.
Pravna podlaga za izplačilo jubilejne nagrade
Jubilejna nagrada ni univerzalna pravica, ki bi jo določal splošni Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Za javni sektor je njeno izplačilo urejeno predvsem v kolektivnih pogodbah za negospodarske dejavnosti in aneksnih h kolektivnim pogodbam, kot so navedeni v Uradnem listu RS, št. 46/13 in 88/21. Ti dokumenti določajo pogoje, merila in višino jubilejne nagrade za javne uslužbence.
Za funkcionarje v javnem sektorju je področje jubilejnih nagrad urejeno s Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-AA), Uradni list RS, št. 139/22. Ta zakon v 8. členu določa, da do uveljavitve zakona, ki bo celoviteje uredil povračila stroškov in druge prejemke funkcionarjev, slednjim pripadajo te pravice v skladu z določbami ZSPJS-AA. Ključno je, da ZSPJS-AA določa, da funkcionarjem pripadajo jubilejne nagrade v enaki višini in pod enakimi pogoji, kot veljajo za javne uslužbence.
Pomembno je poudariti, da aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, sklenjeni v letu 2013, vključujejo določbo, ki omejuje izplačilo jubilejne nagrade na primer, če je javni uslužbenec za posamezen jubilej nagrade še ni prejel v javnem sektorju. Ta omejitev velja tudi za funkcionarje, saj ZSPJS-AA predvideva enake pogoje kot za javne uslužbence.
Kdaj pripada jubilejna nagrada?
Pogoj za pridobitev pravice do jubilejne nagrade je praviloma izpolnitev določene delovne dobe. Kolektivne pogodbe in aneksi k njim običajno ne določajo, da bi morala biti delovna doba izpolnjena neprekinjeno pri istem delodajalcu v javnem sektorju. To pomeni, da se pri upoštevanju delovne dobe pogosto sešteva čas, preživet pri različnih delodajalcih v javnem sektorju.
Posebej pomembno določilo iz aneksov, sklenjenih leta 2013, je, da javnemu uslužbencu pripada jubilejna nagrada le, če za posamezni jubilej še ni prejel nagrade v javnem sektorju. Ta pogoj je bistven za razumevanje, ali je mogoče jubilejno nagrado prejeti večkrat.
Z aneksi h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 88/21) je bil dodan pomemben pogoj: kot delovna doba za jubilejno nagrado se upošteva tudi delovna doba pri koncesionarjih, ki opravljajo dejavnost v mreži javne službe. S to določbo se razširja obseg subjektov, katerih delovna doba je relevantna za pridobitev jubilejne nagrade. Sprejeta je bila tudi Razlaga Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki dodatno pojasnjuje upoštevanje delovne dobe pri koncesionarjih.
Javni uslužbenec, ki je na dan začetka veljavnosti aneksa h KPND (Uradni list RS, št. 88/21) v delovnem razmerju in izpolnjuje ali presega zahtevano delovno dobo, je upravičen do jubilejne nagrade, kot to določa šesti odstavek 10. člena aneksa.
Višina jubilejne nagrade
Višina jubilejne nagrade za javni sektor je določena v Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) in znaša:
- Za 10 let delovne dobe: 288,76 evra
- Za 20 let delovne dobe: 433,13 evra
- Za 30 let delovne dobe: 577,51 evra
Nekateri viri omenjajo tudi višino za 40 let delovne dobe, ki naj bi znašala 75% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec. Vendar pa so zneski iz ZUJF bolj specifični in trenutno veljavni.
Izplačilo jubilejne nagrade
Jubilejna nagrada se javnemu uslužbencu izplača ob izplačilu plače v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogojev. To pomeni, da mora delodajalec prepoznati izpolnitev pogojev in zagotoviti izplačilo v zakonsko določenem roku.
Obdavčitev in neobdavčena izplačila
Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06 in nadaljnje) sicer ne ureja neposredno pravic javnih uslužbencev, temveč določa davčno obravnavo prejemkov. Ključno pravilo, ki izhaja iz pojasnil in uredbe, je, da je jubilejno nagrado za isti jubilej pri istem delodajalcu mogoče neobdavčeno izplačati le enkrat.
To pomeni, da je jubilejna nagrada za 10 let delovne dobe v javnem sektorju neobdavčena, če javni uslužbenec te nagrade za skupno 10 let delovne dobe še ni prejel od delodajalca v javnem sektorju. Če pa je javni uslužbenec jubilejno nagrado za isti jubilej že prejel v gospodarstvu (izven javnega sektorja), je kljub temu upravičen do neobdavčene jubilejne nagrade za isti jubilej, ko izpolni pogoje v javnem sektorju. To je ključna razlika in pojasnilo, zakaj je jubilejna nagrada v javnem sektorju lahko izplačana "dvakrat" za isti jubilej, če je bil del pretekle delovne dobe opravljen v gospodarstvu.
Vendar pa je treba biti pozoren na naslednje: če je javni uslužbenec že prejel jubilejno nagrado za skupno delovno dobo pri delodajalcu v javnem sektorju, je morebitno nadaljnje izplačilo za isti jubilej (npr. ko bi se ponovno dopolnilo 10 let delovne dobe pri istem ali drugem javnem delodajalcu) že v celoti obdavčeno.
Višine, do katerih je jubilejna nagrada neobdavčena, so določene kot:
- za 10 let delovne dobe: 460 evrov
- za 20 let delovne dobe: 689 evrov
- za 30 let delovne dobe: 919 evrov
- za 40 let delovne dobe: 919 evrov
Višja jubilejna nagrada za člane sindikatov
Posebnost, ki jo določajo nekateri aneksi, je možnost višje jubilejne nagrade za člane reprezentativnih sindikatov, ki so podpisniki teh aneksov. Članu takšnega sindikata pripada za 20 odstotkov višja jubilejna nagrada. Zahtevo za izplačilo te višje nagrade vloži sindikat na predlog člana. Podobno določilo velja tudi za solidarnostno pomoč.
Kaj je javni sektor in kaj ni?
Definicija javnega sektorja je ključna za razumevanje upravičenosti do jubilejne nagrade. Javni sektor po ZUJF in ZSPJS sestavljajo:
- Državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti.
- Javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi.
- Druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.
Javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima država ali lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv, po teh zakonih niso del javnega sektorja. Prav tako funkcionarji v državnih organih in organih lokalnih skupnosti niso javni uslužbenci, čeprav so njihove pravice glede jubilejne nagrade izenačene.
Za potrebe določanja pravic glede jubilejne nagrade je treba upoštevati delovno dobo v subjektih, ki so pred uveljavitvijo ZUJF in ZSPJS ustrezali definiciji javnega sektorja, vključno z delovno dobo v teh subjektih v času SFRJ, v institucijah EU ali mednarodnih organizacijah, če je bil javni uslužbenec na delo tja napoten.
Jubilejna nagrada v gospodarstvu
V gospodarstvu jubilejna nagrada pripada zaposlenim, če je to določeno v veljavnih kolektivnih pogodbah, internih aktih delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi. ZDR-1 ne določa obveznosti izplačila. Višina in pogoji so odvisni od posameznega dogovora. Tudi v gospodarstvu velja pravilo, da se jubilejna nagrada za isti jubilej pri istem delodajalcu lahko neobdavčeno izplača le enkrat. Vendar pa se neobdavčeno izplačilo lahko zgodi dvakrat za isti jubilej, če je delavec prejel nagrado pri enem delodajalcu, nato pa se zaposli pri drugem in mu ta izplača nagrado za delovno dobo pri prvem.
Pogosta vprašanja in pojasnila
Ali javna podjetja sodijo v javni sektor za namene jubilejne nagrade?Ne, javna podjetja niso del javnega sektorja po definiciji zakonov, ki urejajo javne uslužbence in plačni sistem. Delovna doba v javnih podjetjih se zato ne šteje kot delovna doba v javnem sektorju za namene jubilejne nagrade, razen če ni posebej določeno drugače v specifičnih kolektivnih pogodbah ali internih aktih.
Ali se upošteva delovna doba v tujini?Delovna doba v institucijah EU ali mednarodnih organizacijah se lahko upošteva, če je bil javni uslužbenec na delo tja napoten. Splošno upoštevanje delovne dobe v tujini je odvisno od konkretnih določb kolektivnih pogodb ali internih aktov.
Kaj če javni uslužbenec jubilejne nagrade za isti jubilej še ni prejel v javnem sektorju, jo je pa prejel v gospodarstvu?V tem primeru javnemu uslužbencu pripada jubilejna nagrada za isti jubilej v javnem sektorju, in sicer neobdavčeno, ker pogoj "še ni prejel v javnem sektorju" ni izpolnjen.
Regres za letni dopust in druga povračila
Poleg jubilejne nagrade, ki je specifčna nagrada ob doseženih jubilejih, je v javnem sektorju urejenih še vrsto drugih pravic, kot so regres za letni dopust, povračilo stroškov za prehrano, dnevnice za službena potovanja, nadomestilo za ločeno življenje in podobno. Z aneksi se določajo tudi višine teh prejemkov, ki se redno usklajujejo. Na primer, regres za letni dopust za leto 2026 je določen tako, da 10 odstotkov presega višino minimalne plače za leto 2026.
Zaključek
Jubilejna nagrada v javnem sektorju je pravica, ki je natančno opredeljena v kolektivnih pogodbah in zakonih. Razumevanje pravne podlage, pogojev za pridobitev, višine in davčne obravnave je ključno za pravilno uveljavljanje te pravice. Pomembno je slediti spremembam zakonodaje in kolektivnih pogodb, da bi bili zaposleni v javnem sektorju ustrezno informirani o svojih pravicah.
tags: #jubilejna #nagrada #javni #sektor #porodniska