Driska pri dojenčku je pogost in pogosto zaskrbljujoč pojav, s katerim se sreča skoraj vsak starš. Razumevanje trajanja, vzrokov in pravilnega ukrepanja je ključnega pomena za hitro okrevanje in preprečevanje zapletov, kot je dehidracija. Članek obravnava različne vidike driske pri dojenčkih in majhnih otrocih, od njenih simptomov do preventivnih ukrepov.
Kaj je driska in kako jo prepoznamo pri dojenčku?
O akutni driski oziroma gastroenteritisu govorimo, kadar gre za spremembo konsistence blata (mehko ali tekoče) in/ali povečanje pogostosti odvajanja (tri- ali večkrat v 24 urah) z ali brez vročine ali bruhanja. Pri dojenčku je prepoznavanje driske lahko nekoliko bolj zapleteno, saj novorojenčki sicer odvajajo pogosteje in je njihovo blato tanjše. Ključno je spremljati odstopanja od običajnega vedenja in videza blata. Če otrok izloča bistveno večje količine tekočega blata kot običajno, je to lahko znak driske. Strokovni izraz diareja (ali driska) izhaja iz grške besede »dia« (kar pomeni »skozi«) in »rhein« (kar pomeni »teči«). Torej nenadna driska pri otroku pomeni stanje nenadnega odvajanja tekočega blata v večji količini (več kot 10 ml/kg na dan), ki se lahko pojavi zelo pogosto (od 4-krat do 20-krat na dan). Povečan delež vode v blatu je posledica motenega prenosa vode in elektrolitov oziroma motenega procesa vsrkavanja in izločanja elektrolitov v tankem in debelem črevesu.
Trajanje driske: Akutna in perzistentna oblika
Akutna driska v tipičnih primerih traja do 7 dni, največ do 14 dni in je ena najpogostejših bolezni, ki se pojavlja predvsem v predšolskem obdobju in je tudi pogost vzrok bolnišničnega zdravljenja. Driska po navadi traja od tri do pet dni, lahko tudi ves teden, zelo redko pa več časa. Če traja več kot en teden, je dobro pregledati blato na povzročitelja, je pojasnila dr. Nana Fartek. O perzistentni driski govorimo, če traja več kot 14 dni. Največkrat driska ne rabi posebne obravnave in se lahko zdravi doma.
Vzroki za drisko pri dojenčkih
Vzroki za drisko so različni, najpogosteje pa gre za nenadno okužbo (v 70-90 %). Med najpogostejše povzročitelje akutne driske sodijo virusi, kot so rotavirusi (najpogostejši pri dojenčkih v obdobju od 6. do 24. meseca starosti), adenovirusi, norovirusi, astrovirusi in drugi. Virusi so namreč daleč najpogosteje vzrok črevesnih okužb v našem okolju. To velja tako za otroke, kot odrasle. Cela vrsta virusov povzroča črevesne okužbe, najbolj znani in razvpiti pa so rotavirusi. Najbolj pogosto se okužba začne z obilnim bruhanje, ki se po nekaj urah umiri. Ob tem pa se pojavi driska. Vse skupaj najpogosteje traja 3 do 8 dni, lahko pa tudi dlje. Črevesnih okužb ne zdravimo z antibiotiki.
Bakterijske okužbe, kot so okužbe s Salomonelo, Kampilobakterjem, E. coli, Shigello ali Yersinio enterocolitico, so prav tako pogost vzrok driske, še posebej v poletnih mesecih. Driska se lahko pojavi tudi ob zunajčrevesni okužbi, kot je npr. vnetje ušes, pljučnica ali vnetje sečil, vendar je takrat driska običajno blaga in sama poneha.
Praživalni in parazitski povzročitelji, kot sta Giardia lamblia ali Entamoeba histolytica, ter glivične okužbe, na primer s Candido albicans, so redkejši vzroki za drisko pri dojenčkih, vendar so lahko prisotni.
Poleg okužb lahko drisko povzročijo tudi drugi dejavniki:
- Alergije in preobčutljivosti na hrano: Najpogostejše so preobčutljivosti na kravje mleko, jajca in oreške. Driska zaradi laktozne intolerance se pojavi 10 do 30 minut po zaužitju mlečne hrane.
- Moteno vsrkavanje hrane (malabsorbcijski sindrom): To je lahko posledica bolezni, kot sta celiakija (neprenašanje močnate hrane) ali intoleranca na laktozo. Običajno je driska zaradi nekužnih vzrokov kronična, torej traja več kot dva tedna.
- Stranski učinek zdravil: Nekatera zdravila, predvsem antibiotiki, lahko porušijo ravnovesje črevesne flore in povzročijo drisko.
- Druge bolezni prebavil: Med te sodijo vnetne črevesne bolezni, sindrom razdražljivega črevesa, popuščanje delovanja trebušne slinavke ali preveliko izločanje želodčne kisline.
Simptomi in znaki dehidracije
Pogosto je driski pridruženo bruhanje, bolečine v trebuhu, napenjanje in vročina. Veliko otrok odklanja hrano in pijačo, so utrujeni. Če se driska pojavi nenadoma in je zelo obsežna, obstaja nevarnost dehidracije. Dehidracija in neravnovesje soli v telesu sta najnevarnejša zapleta driske. Vzrok zanju je poškodovana črevesna sluznica, ki ne more normalno vsrkavati ali izmenjavati hranilnih snovi, soli in vode. Dehidracija je še posebej nevarna pri dojenčkih in majhnih otrocih, pri nosečnicah in doječih materah.
Znaki dehidracije pri otroku so:
- žeja
- zmanjšano izločanje seča (manj mokrih pleničk)
- temen urin
- suha usta in jezik
- udrte oči
- zaspanost, utrujenost, izčrpanost
- hitrejše bitje srca
- zmanjšana napetost kože (če kožo nagubamo, se ne izravna hitro)
- pri večjih otrocih vrtoglavica ob vstajanju
- pri dojenčkih jok brez solz, uplahnel trebušček, razdražljivost
Če ima otrok znake dehidracije, je nujen obisk zdravnika. Pri mlajših otrocih lahko izsušitev nastopi že v nekaj urah, posebno če je driska huda.
Kako ukrepati ob driski: Rehidracija in prehrana
Najpomembnejša pri driski je nadomestitev izgubljene tekočine in elektrolitov. Zelo pomemben je torej zadosten vnos tekočin. Otrok naj pije pogosto, po požirkih, predvsem ob pridruženem bruhanju. V lekarnah so na voljo peroralne rehidracijske raztopine (ORS), ki pa jih je potrebno ponujati pogosto, saj nadomeščajo izgubljene elektrolite in hranila, ki jih otrok ob driski izgublja. ORS raztopine vsebujejo glukozo (grozdni sladkor) in raztopino elektrolitov (natrija, kalija, klora, bikarbonata ter citrata). Po priporočilih Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko (ESPGHAN) naj otroška raztopina vsebuje 60 mmol/L natrija. Zdravnik svetuje ustrezno količino tekočine za takojšnje nadomeščanje in kasnejše vzdrževanje hidracije.
Pri zelo pogostem odvajanju blata (več kot desetkrat dnevno) zdravnik lahko predpiše tudi zdravila, ki zmanjšajo število odvajanj, je še povedala dr. Fartek.
Glede prehrane med drisko veljajo naslednja priporočila:
- Nadaljevanje dojenja: Mati naj med nenadno drisko dojenčku prepusti, da pije tako pogosto in tako dolgo, kakor sam želi. Materino mleko namreč vsebuje veliko imunskih in neimunskih snovi ter dejavnike rasti, ki ugodno vplivajo na hitro okrevanje in ozdravitev črevesja ter s tem povezano prehranjenost otroka.
- Hitro uvajanje normalne prehrane: Pri malčku in večjem otroku priporočamo hitro uvajanje prehrane brez dietnih omejitev. Stroga dieta ni potrebna.
- Lahko prebavljiva in uravnotežena hrana: Hrana naj bo lahko prebavljiva in uravnotežena. Potrebno je čimprej vzpostaviti normalno hranjenje, kar izboljša absorbcijo hranil.
- Izogibanje določenim živilom: Pri nekaterih otrocih lahko sveže sadje in zelenjava (ki sta za prebavila prebavno zahtevnejša) ter sveži mlečni izdelki (laktoza lahko poslabša drisko v času poškodbe sluznice črevesa) poslabšajo drisko. Izogibajte se mleku, mastni in ocvrti hrani, sladkarijam, surovemu zelenjavi in stročnicam.
- Priporočena hrana: Priporoča se hrana, ki vsebuje sluzi in pektine (riževa sluz, nastrgana jabolka, ki jih pustimo, da porjavijo), riž, banane, korenčkova juha, prežganka, prepečenec, krompir.
Uporaba probiotikov in drugih dopolnil
Učinkovito dopolnilo k rehidracijskemu zdravljenju so probiotiki, ki večinoma skrajšajo trajanje in intenziteto driske. Številne metaanalize so pokazale učinkovitost probiotičnih sevov Lactobacillus GG in Saccharomyces boulardii. Probiotiki pomagajo obnoviti črevesno floro, ki jo ponavadi motijo okužbe, antibiotiki ali prehrana. Priporoča se jemanje vsaj 5-7 dni, najbolje pa še nekaj dni po prenehanju driske. Mlečnokislinske bakterije so tako kot druge bakterije občutljive za določene antibiotike. Zaradi tega jih je potrebno vzeti najmanj tri ure po zaužitju antibiotika.
Poleg probiotikov se lahko uporabljajo tudi drugi pripravki:
- Naravni absorbenti: Pripravki iz užitne gline ali medicinsko oglje lahko pomagajo vezati strupe in patogene bakterije.
- Pripravki iz zdravilnih rastlin: Posušeni plodovi borovnice vsebujejo čreslovine, ki na površini sluznice tvorijo zaščitni sloj, ki pomirja razdraženo in vneto sluznico.
- Prehranska dopolnila z elektroliti: Rehidracijske raztopine z elektroliti so ključne za preprečevanje dehidracije.
- Prebavni encimi: Po driski lahko črevesna sluznica začasno oslabi.
Kdaj obiskati zdravnika?
Čeprav večino drisk otrok lahko pozdravimo doma, je v določenih primerih nujen obisk zdravnika. Zdravniško pomoč je treba poiskati, če:
- Otrok kaže znake dehidracije.
- Telesna temperatura naraste na več kot 38,5 °C.
- Otrok odvaja sluzavo in/ali krvavo drisko.
- Otrok ima črno blato (nevarnost krvavitev iz želodca).
- Prisotne so hude trebušne bolečine in boleča odvajanja blata.
- Driska traja dlje kot 7 dni (akutna driska) ali dlje kot 14 dni (perzistentna driska).
- Otrok je star manj kot 3 mesece.
- Otrok zavrača tekočino ali bruha vse zaužito.
- Če se v 24 urah ne opazi izboljšanja.
Če ima otrok ob prebolevanju črevesne okužbe tudi povišano telesno temperaturo, jo seveda po potrebi zdravimo. Če otrok ne zadrži ničesar v sebi, naj dobi tekočino po malem, po žličkah, če pa izbruha vse, se zdravnik glede na stopnjo izsušitve seveda odloči za sprejem v bolnišnico, kjer otrok dobi tekočino v žilo.
Preprečevanje driske: Higiena je ključna
Driska je bolezen "neumitih rok". Zato je poostren higienski režim ključnega pomena pri preprečevanju širjenja okužb. Redno si umivajte roke z milom, predvsem pred hranjenjem, po uporabi stranišča in po prihodu iz zunanjega okolja. Uporabljajte svoj pribor, posodo in brisače. Poskrbite za ustrezno pripravo in shranjevanje hrane. V vrtcih in šolah je pomembno zagotavljanje čistega in razkuženega okolja ter pravilno izvajanje higienskih ukrepov.
Cepljenje proti rotavirusu je pomemben ukrep za preprečevanje najpogostejše virusne driske pri dojenčkih. Priporočljivo je tudi cepljenje proti griži (Shigella) in tifusu (Salmonella typhi), odvisno od potovalnih načrtov in lokalne epidemiološke situacije.
Zavedanje o pravilnem ravnanju ob driski pri dojenčkih in majhnih otrocih lahko staršem pomaga zmanjšati zaskrbljenost in zagotoviti najhitrejše možno okrevanje. Ključna sta zgodnja prepoznava simptomov, ustrezna rehidracija in skrb za higieno.