Kajenje matere med nosečnostjo je eden od najpomembnejših preprečljivih vzrokov neugodnih izidov nosečnosti pri materi in otroku. Strupene snovi iz tobačnega dima, preko materinega krvnega obtoka, dosežejo še nerojenega otroka in lahko privedejo do številnih škodljivih posledic za zdravje. Kajenje škoduje tako rekoč vsakemu organu v telesu in škodljivo vpliva na zdravje skozi celotno življenje. Vzročno je povezano s številnimi vrstami raka, boleznimi dihal, boleznimi srca in ožilja ter drugimi boleznimi in zdravstvenimi težavami, kot so sladkorna bolezen, spremembe imunskega sistema, motnje erekcije, revmatoidni artritis, slepota in bolezni oči, nizka kostna gostota pri ženskah, zlomi kolka, vnetje obzobnih tkiv (parodontalna bolezen) in splošno poslabšanim zdravstvenim stanjem. Na splošno velja, da je večje število pokajenih cigaret in daljše trajanje kajenja povezano z večjim tveganjem za razvoj naštetih bolezni. Približno polovica kadilcev umre zaradi bolezni, ki jih povzroči kajenje. V povprečju umrejo vsaj deset let prezgodaj.
Strupene snovi iz tobačnega dima preko materinega krvnega obtoka dosežejo še nerojenega otroka in lahko privedejo do številnih škodljivih posledic za zdravje, kot so zmanjšana rast še nerojenega otroka in nižja porodna teža, predležeča posteljica, prezgodnja ločitev posteljice, prezgodnji porod, zmanjšanje pljučne funkcije pri otroku in prirojene napake (razcepljena ustnica). Obstajajo tudi dokazi, ki povezujejo kajenje matere s spontanim splavom. Kajenje matere med nosečnostjo je vzročno povezano tudi s pojavom sindroma nenadne smrti dojenčka. Sindrom nenadne smrti dojenčka je nenadna smrt otroka v starosti do enega leta, ki je nepričakovana in pri katerem tudi natančnejše raziskave ne prikažejo vzroka smrti.
Vpliv kajenja med nosečnostjo na otrokov razvoj
Kajenje med nosečnostjo predstavlja neposredno grožnjo razvoju še nerojenega otroka. Kemične snovi iz tobačnega dima, kot so nikotin, ogljikov monoksid in številni drugi strupi, prehajajo skozi posteljico neposredno v otrokov krvni obtok. Ta izpostavljenost lahko povzroči vrsto negativnih posledic, ki segajo od zmanjšane rasti in nižje porodne teže do resnih prirojenih napak.
Znanstvene študije nedvoumno kažejo na povečano tveganje za prezgodnji porod, prezgodnjo ločitev ali predležečo posteljico, kar lahko ogrozi tako življenje matere kot otroka. Zmanjšana pljučna funkcija pri otroku, ki se rodi materi, ki je kadila med nosečnostjo, lahko vodi do dolgotrajnih težav z dihanjem. Povečana je tudi verjetnost za razvoj prirojenih napak, kot je razcepljena ustnica ali volčje žrelo. Poleg tega obstajajo dokazi, ki povezujejo kajenje matere s spontanim splavom in povečanim tveganjem za sindrom nenadne smrti dojenčka (SIDS), ki je eden najtragičnejših in najbolj nepojasnjenih vzrokov smrti dojenčkov.
Dolgotrajne posledice kajenja med nosečnostjo se lahko kažejo tudi v kasnejšem otrokovem življenju. Raziskave nakazujejo, da je izpostavljenost tobačnemu dimu v prenatalnem obdobju povezana z večjim tveganjem za razvoj debelosti, rakavih obolenj, motenj plodnosti ter kroničnih bolezni v odrasli dobi. To poudarja pomen opustitve kajenja že pred zanositvijo ali vsaj v najzgodnejši možni fazi nosečnosti.
Dojenje: Ključni dejavnik za zdravje dojenčka
Dojenje pomembno prispeva k zdravju dojenčka in otroka, saj materino mleko predstavlja najbolj celovito obliko prehrane za dojenčka. Materino mleko vsebuje vse potrebne hranilne snovi, encime, hormone in protitelesa, ki zagotavljajo optimalno rast in razvoj dojenčka ter ga ščitijo pred okužbami.
Trenutno namreč ni na voljo dokazov, da bi nikotin v količinah, ki jih najdemo v materinem mleku, predstavljal neposredno in visoko tveganje za zdravje dojenega otroka, zlasti v primerjavi s pasivnim kajenjem. Pri tem pa je potrebno poudariti, da dolgoročnih posledic otrokove izpostavljenosti tej psihoaktivni snovi preko materinega mleka ne poznamo. Prav tako ne poznamo posledic izpostavljenosti otroka drugim sestavinam tobačnega dima, ki prehajajo v materino mleko.
Pomembno je poudariti, da materino mleko vsebuje hranilne snovi, ki so tako dragocene, da nadomestek materinega mleka ni vedno najboljša alternativa. Če želite zmanjšati tveganje za otroka, se izogibajte kajenju v hiši in avtu. To bo otroku omogočilo čim večjo zaščito.
Pasivno kajenje: Tihi ubijalec otrokovega zdravja
Pasivno kajenje, torej vdihavanje tobačnega dima s strani nekadilcev, predstavlja resno grožnjo za zdravje, še posebej za dojenčke in otroke. Ni dokazov, da obstaja varna meja izpostavljenosti tobačnemu dimu, pod katero ni škodljivih učinkov na zdravje. Stopnja izpostavljenosti tobačnemu dimu je odvisna od števila kadilcev v prostoru, oblike zračenja, velikosti prostora, bližine izvora tobačnega dima, trajanja izpostavljenosti in drugih dejavnikov, največja pa je v bližini kadilca.
Dojenčki in otroci so med najbolj ranljivimi skupinami glede škodljivih učinkov pasivnega kajenja. Izpostavljenost dojenčkov tobačnemu dimu je povezana s sindromom nenadne smrti dojenčka. Pri dojenčkih in otrocih pa se pasivno kajenje kaže v povečanem tveganju za bolezni dihal, kot so astma, poslabšanje obstoječe astme, zmanjšanje pljučne funkcije, kašelj, piskanje, izkašljevanje sluzi, okužbe spodnjih dihal (pljučnica, bronhitis, še posebej v prvem letu življenja) in vnetja srednjega ušesa. Posebej občutljive skupine so mlajši otroci in otroci z dedno nagnjenostjo k alergijam.
Tudi če nosečnica ne kadi, je takrat, ko je izpostavljena tobačnemu dimu, škodljivim snovem iz tobačnega dima poleg nje izpostavljen tudi njen še nerojeni otrok. Otroci, ki živijo v družinah kadilcev, vdihavajo znatne količine nikotina, ki se lahko primerjajo z vdihavanjem več deset ali celo sto cigaret letno. Snovi, ki so v tobačnem dimu, nastanejo tudi kot posledica nepopolnega izgorevanja in ovirajo prenos kisika do naših tkiv. Benzopiren in mnoge druge sestavine cigaretnega dima so tudi rakotvorne.
Priporočila za zmanjšanje tveganja
Za zaščito otroka pred škodljivimi vplivi kajenja sta ključna dva ukrepa: opustitev kajenja in popolna odstranitev tobačnega dima iz okolja, v katerem se zadržujejo nosečnice in otroci.
Opustitev kajenja: Najbolje je, da se ženska, ki kadi, že ob načrtovanju nosečnosti odloči za opustitev kajenja. Če ženska kadi ob zanositvi, je za zmanjšanje škodljivih posledic kajenja med nosečnostjo in po njej pomembno, da kajenje čim prej opusti in tudi po rojstvu otroka ne prične ponovno kaditi. Obstajajo svetovalni telefoni za opuščanje kajenja (npr. 080 2777), ki nudijo podporo. Pri farmakoterapiji je nikotinska nadomestna terapija (NRT), kot so žvečilke in inhalatorji, edina, ki je bila preskušena pri nosečnicah. Kljub temu je vedno najbolje, da se o uporabi kakršnih koli nadomestnih terapij posvetujete z zdravnikom.
Ustvarjanje okolja brez tobačnega dima: Pomembno je, da so vsi prostori, kjer se zadržujejo nosečnice in otroci, povsem brez tobačnega dima, prav tako tudi prevozna sredstva. Zato naj (bodoči) starši uvedejo ustrezna pravila za dom, avtomobile in druge morebitne zaprte prostore, v katerih se nahajajo. Tisti, ki kadijo, naj kadijo zunaj. Zgolj odpiranje oken oziroma prezračevanje, določitev ločenih nekadilskih sob ali kajenje na balkonih ne zadošča. Tudi v odprtih prostorih naj bo pozornost usmerjena v to, da nosečnice in/ali otroka ne izpostavimo tobačnemu dimu. Izpostavljenost tobačnemu dimu je največja v bližini kadilca.
Pogosta vprašanja o nosečnosti: Kako prenehati kaditi hladnega purana med nosečnostjo
Kajenje in dojenje: Zapleten odnos
Vprašanje, ali je kajenje združljivo z dojenjem, je zapleteno. Čeprav nikotin in druge škodljive snovi iz tobačnega dima prehajajo v materino mleko, nekatere raziskave kažejo, da lahko dojenje kljub kajenju ponuja več koristi za otroka kot pa hranjenje z umetnim mlekom. Vendar pa je treba poudariti, da je nikotin zelo strupen in lahko povzroči neželene učinke pri dojenčku, kot so nemirnost, jokavost, težave s spanjem, bruhanje, driska, bledica, povišan srčni utrip in celo zastrupitev z nikotinom ob večjem vnosu.
Matere kadilke imajo dokazano nižje vrednosti hormona prolaktina, ki spodbuja nastanek mleka, kar lahko vodi do manjše količine mleka. Poleg tega je sestava mleka pri kadilkah lahko spremenjena, vsebuje manj maščob in morda spremenjen okus. Otroci doječih mater, ki kadijo, slabše pridobivajo na teži, razlike pa so lahko opazne že po 14 dneh in očitne pri enem letu starosti.
Kljub tem tveganjem pa nekatere študije nakazujejo, da lahko dojenje vsaj 6 mesecev pozitivno vpliva na dolgoročno opustitev kajenja pri materi. Povezanost z otrokom in skrb za zagotavljanje zdravega mleka lahko dodatno okrepita motivacijo za abstinenco.
V primeru, da se mati ne more popolnoma odreči cigaretam, se priporoča zmanjšanje števila pokajenih cigaret, prehod na cigarete z najnižjo vsebnostjo nikotina in nikotina ter izogibanje kajenju vsaj 2,5 ure pred dojenjem in v prisotnosti otroka. Uporaba nikotinskih nadomestkov (žvečilni gumi, obliži) je lahko manj škodljiva kot kajenje, saj se tako izognemo izpostavljanju otroka drugim škodljivim sestavinam cigaretnega dima. Vendar je tudi pri teh nadomestkih nujno posvetovanje z zdravnikom.
Pomembno je zavedanje, da je nikotin močan strup, ki lahko povzroči tudi smrt. Otroci, ki živijo v družinah kadilcev, imajo v urinu prisotne nikotin in njegove presnovke, ne glede na način hranjenja. Izpostavljenost tobačnemu dimu, ki pri posamezniku lahko privede le do blagih učinkov na zdravje, lahko pri nekom drugem povzroči hujše posledice. Določene skupine ljudi so še posebej občutljive na tobačni dim.
Na splošno velja, da je najbolj varna odločitev za mater, ki želi dojiti, popolna opustitev kajenja. Če pa se mati odloči kaditi, je ključnega pomena, da poskrbi za minimalno izpostavljenost otroka tobačnemu dimu ter se zaveda vseh potencialnih tveganj, ki jih to s seboj prinaša.