Spanje v začetku starševstva je zagotovo ena od najbolj obleganih tem daleč naokoli. Živjo mamica. Se ti zdi, da te res nihče več ne zna vprašati čisto nič drugega kot to kako spite, kdaj spite, kje spite? Vaša družina ni edina. Tudi mi nismo spali. Štiri leta. Pa smo si želeli, da se razumemo. Dejstvo je, da je spanje izrednega pomena, zato mu tudi posvečamo toliko pozornosti in iščemo vse možne rešitve. Spanje je pomembno tako za starša kot za dojenčka, saj se med tem, ko spi, razvijajo njegovi mali možgančki.
Razumevanje dojenčkovih spalnih navad: Vsak dojenček je zgodba zase
Kot prvo, pa se je potrebno zavedati, da je vsak dojenček zgodba zase. Nekateri so bolj aktivni in ne potrebujejo toliko spanja kot večni zaspančki. Prav tako ni vedno mogoče uspavati vseh otrok na enak način. Druga stvar, ki je zelo pomembna je ta, da svojih pričakovanj o spanju dojenčka ne gradite na mnenju in izkušnjah drugih. Če vam soseda z veseljem razlaga kako njen otrok spi od rojstva celo noč v svoji posteljici in v svoji sobici in ne razume, kaj se pri vas dogaja, še ne pomeni, da je narobe nekaj z vašim načinom uspavanja. Prej z njenim občutkom za sočutje in realnost. Realnost je namreč taka, da večina otrok ne spi redno, se veliko zbuja in išče stik s starši.
Pomislite, preden je dojenček pokukal na svet, je bil v varnem zavetju vašega trebuščka. Spal je kadar je želel, kolikor je želel, toplo mu je bilo in bil je na varnem - vedno in povsod. Sedaj pa mora spati v »hladni« posteljici in po navadi brez staršev. Pa še to, dokler se otrok doji (če se doji) je normalno, da se zbuja. To veleva njegova narava in njegov nagon po preživetju, saj se dejansko zbuja lačen. Zato si ne delajte nepotrebnih skrbi, se ne počutite kot, da ste slaba mama in ne bodite stalno v stresu zaradi nerednega spanca vašega sončka. Ja, definitivno se strinjam, da je grozno naporno, ampak veste kaj: ni večno.
Metode uspavanja: Izjokavanje proti bližini
Glede uspavanja sta se nekako izoblikovali dve metodi. Ena govori o izjokavanju; o tem, da moramo dojenčka pustiti jokati in na tak način bo sam prišel do spoznanja, da jok nima smisla in bo zaspal. A zaspal bo od utrujenosti. Zaspal bo z mislijo, da sta starša nad njim obupala. Sama sem kritična do te metode in je ne podpiram, čeprav iskreno priznam - dvakrat sem jo preizkusila in še zdaj mi je za to žal.
Veliko se govori in piše o znakih zaspanosti in iz izkušenj dela s starši opažam, da starši pogosto zamenjujejo disregulacijo z zaspanostjo. Ne vsaka disregulacija pomeni zaspanost. Naslednjič, ko boste pri otroku opazili znake, ki jih povezujete z zaspanostjo, boste v sebi opazili nemir, vaše telo bo želelo sprostiti ta nemir, saj sta z otrokom v navezi preko zrcalnih nevronov (njegov rdeči levček aktivira vašega rdečega levčka). Takrat se za sekundo ustavite in naredite nekaj globokih vdihov in izdihov in samo radovedno opazujte, kaj otrok sporoča. Kadar se nam aktivira rdeči levček, takrat izgubimo sposobnost, da na neki izziv pogledamo širše. V sebi naredite nekakšno mentalizacijo, kaj otrok želi sporočiti, mogoče je res zaspan, lahko pa je samo preveč stimuliran. Mogoče potrebuje, da zamenjata prostor. Seveda pa so to lahko tudi znaki, da je zaspan. Otrok gre čez različne stopnje, najprej kaže začetne znake disregulacije živčnega sistema, ki se stopnjujejo. Otroka bomo veliko lažje uspavali, ko bo v oranžnem območju kot v zelo konkretnem rdečem območju. V naslednjih dneh samo opazujte, kakšne znake otrok sporoča, ko je disreguliran in bodite do njih čuječi. Če boste zaznali, da določeni znaki kažejo na zaspanost, poskušajte otroka uspavati, preden pride v rdeče območje in opazujte, kaj se zgodi.
Nekoč mi je mamica, pri kateri smo delali na skrajševanju uspavanja otroka brez, da bi karkoli vedela o spanju, rekla, da otrok ne zaspi, kot da bi ga čez nekaj časa zajel »drugi veter«. Drugi veter (ali tretji veter, četrti veter itd.) je pogovorno ime za znanstveni izraz območje vzdrževanja budnosti, ki je pojav spanja, pri katerem oseba po daljšem obdobju budnosti začasno preneha čutiti zaspanost, otroci postanejo hiperaktivni, kar pogosto povzroči, da otrok težko zaspi. Pri dojenčkih in otrocih to povzroči daljše uspavanje dojenčka ali daljše uspavanje otroka. Območje vzdrževanja budnosti pred spanjem je normalen pojav delovanja cirkadianih ritmov, ki traja 2. do 3. ure, v tem času smo manj nagnjeni k temu, da bi zaspali. Pri dojenčkih in otrocih čezmerna budnost ali stimulacija, ki ju povzroči drugi veter, lahko povzroči težave z uspavanjem, majhni dojenčki gredo tudi pogosto zaradi nezrelosti živčnega sistema ob tem v krčevit jok. Območje zadrževanja budnosti v prvih mesecih, ko se biološka ura pri dojenčkih šele soustvarja, povzroči, da je dojenček proti večeru zelo razdražen, nekateri dojenčki se želijo bolj dojiti, ker tako umirjajo svoj živčni sistem. Moja izkušnja je taka, da je bil v tem obdobju sin zelo buden, razdražen in ni ga bilo mogoče uspavati, hčerka pa je zelo jokala. Nekje do 3. Ko pozno popoldne preide v večer, lahko spremembe ravni svetlobe stimulirajo suprahiazmatsko jedro v možganih, da spodbudi signal vzburjenja v možganih. Približno ob 22.30 uri - pri odraslih! (odvisno od dejavnikov, vključno z letnim časom in stanjem posameznika), melatonin - hormon, odgovoren za pripravo telesa na spanje, doseže vrhunec; v tem času se lahko pojavi drugi veter, če se oseba upira spanju ali ne zaspi pred vrhuncem melatonina. Zaradi tega smo lahko bolj sočutni, ko otroku pomagamo v spanje, on pa je pred tem bolj razdražen, jokav ali hiperaktiven. Tega ne dela zavestno, ampak njegovo telo ustvarja določene procese, ki jih zaradi nezrelih možganov ne more uravnavati. Tudi starši smo zaradi območja vzdrževanja budnosti manj potrpežljivi, bolj občutljivi na kričanje svojih otrok … Itd. Če opazite, da se pri otroku zgodi drugi, tretji "veter" vzdrževanja budnosti in je uspavanje dojenčka ali uspavanje otroka zaradi tega daljše, ga poskušajte prej uspavati. Opazujte znake, ki vam jih sporoča, da ne gre v preutrujenost.
Obstajata tudi metodi, ki temeljijo na bližini in pomirjanju. Ena izmed teh je metoda dr. Harveya Karpa, ki temelji na petih osnovnih načelih, ki pomagajo dojenčkom, da se lažje prilagodijo na dramatično spremembo okolja iz maternice na zunanji svet. S tesnim povijanjem v odejico ali povijalno odejico z rokami ob telesu pri dojenčkih ustvarjamo občutek varnosti in spominja na tesen prostor v maternici. Novi dražljaji kdaj pa kdaj dojenčka vznemirijo tudi do te mere, da vas neha zaznavati. Tesno povijanje pa ga po besedah Karpa pripravi na dojemanje novih korakov. Tudi bočni položaj spominja na položaj v maternici. Ležanje na hrbtu je za številne otroke neprijetno, saj ga do sedaj niso poznali, v trebuščku so namreč imeli skrčene noge potisnjene k trebuščku. Številne kulture na primer Laponci in Pigmejci svoje cele dneve otroke nosijo v položaju zarodka. Dojenček v trebuščku posluša bitje srca, šumenje arterij in druge zvoke človeškega telesa. Po prihodu na svet pa kar naenkrat sliši druge zvoke, ki so mu neznani, zato so dojenčki pogosto nemirni in jočejo. Beli šum, ki imitira zvoke v maternici, lahko tudi doma upodobite na različne načine. Sklonite se nad dojenčka tako, da ste od njegovega ušeska oddaljeni največ 6 cm in ga poskusite utišati z intenzivnim »ššššššššššš«. Enako si lahko pomagate z različno elektroniko - zvokom gospodinjskih aparatov ali prižgane televizije. Na spletu najdete več posnetkov belega šuma, na tržišču pa obstajajo tudi igrače, ki dajejo podoben zvok. Kar ne morete verjeti, da bi nekaj takšnega lahko delovalo? Zibanje kot zdravilo za nespečnost so uporabljale že naše stare mame. Za to so primerne otroške zibelke, gugalniki in vozički. Na začetku naj bi bilo zibanje hitro in izrazito. Alternativa za to je ritmično tapkanje po otrokovem hrbtku kot na boben. Zibanje lahko združite z nošenjem v ruti ali nosilki. Tudi vaši gibi pri domačih opravilih ali pa med sprehodom dojenčka prijetno zibajo in nežno tresejo. Dojenčki sesajo svoj prstek že v maternici, saj jih to pomirja. Če se dojenček uspešno doji, se pri uspavanju ne bojte uporabiti dude.
Japonski raziskovalci so odkrili formulo, kako jokajočega dojenčka hitro uspavati. Glavna sestavina je po njihovi razlagi nošenje, namesto da dojenčka zgolj držimo v naročju. Raziskovalci RIKEN Center for Brain Science na Japonskem so odkrili formulo, kako jokajočega dojenčka hitro uspavati in rezultate objavili v reviji Current Biology. Kumi Kuroda, doktor znanosti, ki je vodil študijo, je ocenil, kako na jokave dojenčke fiziološko vpliva držanje, nošenje in polaganje. Metoda se imenuje "13-minutna formula" in se je izkazala za najuspešnejšo: najprej pet minut z dojenčkom tesno ob sebi v enakomernem ritmu hodite po prostoru. Ob tem so vsi dojenčki prenehali jokati in se jim je znižal srčni utrip - približno polovica jih je zaspala pred iztekom petih minut. Otroka, ki ga je mati še osem minut spečega držala v naročju in mirno sedela, preden ga je odložila v posteljico, je spal dalje, ne da bi se ob prenosu v posteljico zbudil. Formula za spanje je torej: 5 minut hoje + 8 minut sedenja brez nenadnih gibov = uspan dojenček. Raziskovalci so ugotovili, da so dojenčki zelo občutljivi na vse materine premike - njihov utrip se je, na primer, povečal že ob tem, ko se je mama samo obrnila ali se za hip ustavila. Najbolj pa je že uspavane dojenčke vznemirila ločitev od mame (to je glavni razlog, zakaj "premik" v posteljo ne deluje), zato je bilo ključno, da je mama po hoji še nekaj minut posedela in s tem ohranila tesen telesni stik z dojenčkom, dokler ta ni dovolj globoko zaspal. Po tem je bil prenos v posteljico uspešnejši. Ta trik je deloval samo pri jokajočih dojenčkih.
Vzroki za težave pri uspavanju in zbujanje
Premislite, kaj bi lahko otročka med spanjem motilo - lahko je to mokra plenička, prevelika utesnjenost oblačil, lahko mu je pretoplo/prehladno - primerna temperatura je 18 stopinj. Ob tem je priporočljivo, da dojenček spi v spalni vreči, ki ga greje, saj se lahko v odejico zaplete ali se ustraši brcanja v »prazno« - v trebuščku je namreč vedno brcnil v vaše rebro ali pač kam drugam. Dojenček v spanju pogosto joka tudi zaradi sanj. To pa ne pomeni nujno, da se je zbudil. Opazujte ga: če joka in ima oči zaprte oziroma vidite, ko ima priprte oči, da izjemno hitro premika zenice, ga ne budite, saj zagotovo le sanja. V tem primeru le nežno položite roko na njegova prsa in roko rahlo pomikajte levo in desno (kot bi ga zares na rahlo zibali).
Lahko so krivi krči oz. morda čuti strah, ker ni staršev. Predstavljajte si sebe, kako bi spali sami na Marsu. Lahko se boji posteljice, ki mu predstavlja neznan prostor. Dojenček lahko s težavo zaspi ali se zbuja tudi, če je preutrujen. Ja, preutrujen. Saj veste, včasih ste tako zmatrani, da ste prepričani, da boste v minuti zaspali.
Če dojite? Pa zaradi pomanjkanja časa in utrujenosti večkrat pojeste kaj sladkega ali spijete kavo? Potem lahko pripišete delež krivde za otrokovo spanje tudi sebi. Nekateri otroci pač potrebujejo več bližine kot drugi. Čeprav mnogi pametujejo, da pestovanje, ljubkovanje ali spanje otročka s starši ni dobro, ker ga to razvaja, moderni zapisi govorijo nasprotno. Otrok vas pač potrebuje. In pri tem ne gre za izsiljevanje. Ne izgubite svojega občutka, starševskega instinkta zaradi mnenj in informacij iz okolice. S tem pa seveda ne trdim, da morate pozabiti na spanje, ampak vam samo podajam smernice za razumevanje spalnih navad vašega zakladka.
Preverite, če je mogoče plenička zapeta preveč tesno in ga to moti. Mogoče uporabljate plenice, ki so neudobne, zamenjajte firmo in boste hitro videli, če je v tem tičal vzrok. Otroka navadite na kakšno igračko ali ninico, ki naj jo ima pri spanju pri sebi, da se počuti varnega. To lahko naredite tako, da izbran predmet mama nosi pri sebi, mu tako navda svoj vonj, kar pomeni, da je dobro, da je igračka vsiljivec pri dojenju.
Če otročka muči dvigovanje kisline iz želodčka, poskusite dvigniti vzglavje (podložite pod jogi pri glavi kakšno odejico, ki bo vzglavje dvignila). Morda se otroček boji biti v temi. Pomagajte mu z lučko z medlo svetlobo.
Zobki. Napenjanje. Če zaspi ob dojenju, mu dojko nežno izvlecite iz ust in mu jih zaprite. Če zahlasta za dojko, ga nežno s prstom pritisnite za bradico ali na spodnji del lička. Če zajoka, mu dojko ponudite nazaj ali pa ga vzemite v naročje in zibajte. Ko zaspi, ga položite v njegovo posteljico (če spi v svoji posteljici) in ga še nekaj sekund držite, da se umiri. Najbolje pa je, da ga položite v njegov prostor, ko še ne spi trdno. Saj veste, ko se pozneje zbudi drugje kot je zaspal, se lahko prestraši.
Lakota. Žal, ko preidete na gosto hrano, ni nujno, da bo otroček spal dlje, kot mnogi pričakujejo. Otrok je mogoče zares lačen, zato ga ne pustite lačnega. Lahko pa, da se je navadil na ure, kdaj je jedel, in se tako zbuja iz navade. Takrat mu ponudite vodo (čaj se ne priporoča) ali pa se, če ga dojite, postavite v tak položaj na hrbtu, da se bo malce matral držati dojko v ustih. Počasi se bo navadil, da se mu ne splača tako truditi za par kapljic mleka. Je pa tudi tako, da ob vstopu v svet goste hrane otrok čez dan izgubi tisto bližino in crkljanje, na katerega je bil prej navajen.
Ko se dojenček sredi noči zbuja, mu ne govorite in se z njim ne igrajte. Nežno mu šepetajte in mu ponavljajte ene in iste besede, npr. "Lepo spi, sonček moj."
Ustvarjanje varnega in udobnega okolja za spanje
Ustvarite mu udobno in varno gnezdece za spanje. Sploh na začetku se otročki radi počutijo utesnjene. Primerne so zibke, manjše posteljice ali pa stranice posteljice obložite z vzglavniki in tako zmanjšate spalni prostor. Mehka zaščitna obroba na stranicah posteljice ne sme manjkati, da se otroček pri premetavanju ne poškoduje.
V nekaterih primerih lahko pomagajo tudi elektronske naprave. Čeprav je pretirana uporaba elektronskih naprav lahko vodi do težav z uspavanjem, posebej če smo pred spanjem izpostavljeni modri svetlobi, pa lahko nekatere naprave, ki oddajajo pomirjujoče zvoke, pomagajo pri uspavanju. Uporaba zatemnitvenih zaves je še en odličen način za podaljšanje dojenčkovega spanja. Svetloba spodbuja nastajanje hormona serotonina, ki prebudi telo in aktivira mišice. Če ne želimo, da se dojenček zbudi s prvimi sončnimi žarki, je dobro, da je soba, v kateri spi, čim bolj temna do trenutka, ko želimo, da se dojenček zbudi.
Dnevni ritem in znaki utrujenosti
Otrok naj spi čez dan. Vsaj dvakrat ga »prisilite, da zaspi«. Če se zbudi ob 6h zjutraj, kot otroci radi počnejo, naj bi bil utrujen že okrog 8h - 9h. Odnesite ga v posteljo in ga umirjajte, da bo zaspal. Skrbno opazujte znake utrujenosti in ga takoj spravite spat, ko zasledite enega od njih. To so lahko: zehanje, mencanje oči, sitnost, nezanimanje za okolico in igračke… Na začetku boste potrebovali kar nekaj časa, a se bo ta čas skrajševal. Preverjeno. Pa tudi po kosilu ga dajte spat. Otroček naj bi (po statistiki, ki seveda ne velja za vse) spal v razmaku 4 ur. Ni pa to seveda nujen razlog. Sama kot otrok nisem spala čez dan nič, a sem ponoči spala celo noč. Je pa še nekaj … Otroci se prve mesece življenja počutijo tako povezani z mamo, da težko ločijo, da gre pravzaprav za dve različni osebi. Zato tudi izjemno močno čutijo mamino energijo in njeno napetost. Mamica, sprosti, zadihaj, pomiri se. Vzemi si uro zase, meditiraj, delaj tisto, kar imaš rada. Če je mama srečna, je srečen otrok. In s tem mislim - če je mama mirna, bo miren otrok.
Čarobna formula ne obstaja, a pomoč je na voljo
Čeprav se zdi, da je vprašanje o tem, kako najhitreje uspavati dojenčka, preprosto, je realnost pogosto veliko bolj zapletena. Ni univerzalnih navodil, ki bi delovala za vse dojenčke, saj je vsak otrok unikaten. Ključ do uspeha je v razumevanju vašega otroka, potrpežljivosti in doslednosti. Ne obupajte, če vam določena metoda ne uspe takoj. Preizkušajte različne pristope, prisluhnite svojemu otroku in predvsem prisluhnite sebi. Starševski instinkt je pogosto najboljši vodnik.
Čeprav ni dokaza, da bi določena živila omogočila daljše neprekinjeno spanje, nekatera živila pomagajo ali zavirajo proces uspavanja. Triptofan je aminokislina, ki deluje kot predstopnja serotonina, prenašalca med živčnimi celicami, ki uravnava razpoloženje in zmanjšuje anksioznost oziroma strah in napetost. Iz serotonina nastane melatonin, ki je hormon spanca. Na našo budnost in željo po spanju poleg 24-urnega cirkadianega ritma vpliva tudi spalni pritisk. Večji kot je ta pritisk, bolj smo zaspani. Kofein deluje tako, da v telesu premaga adenozin, kemično snov, ki nam daje signal, da smo zaspani. Prilepi se na receptorje v možganih, in ko jih zasede, jih blokira oz. onesposobi. Kofein ni prisoten le v kavi, najdemo ga tudi v čaju, energijskih pijačah, temni čokoladi, čokoladi, sladoledu in nekaterih zdravilih (npr. za shujšanje ali proti bolečinam). Upoštevajte, da vsi produkti, ki vsebujejo čokolado ali vsebnost kakava, vsebujejo tudi kofein. Telo potrebuje 6 ur, da razgradi učinke, ki jih je kofein pustil na telo. Iz tega lahko izpeljemo, da imajo omenjeni produkti z vsebnostjo kofeina pomembno vlogo pri dolgem uspavanju.
Iz srca upam, da sem vam s temi nasveti kaj pomagala. Sama sem preizkusila vse in vsekakor je kaj pomagalo.
tags: #kako #najhitreje #uspavati #dojencka