Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih sprememb, ki vplivajo na številne telesne procese, vključno z metabolizmom. Ena izmed takšnih sprememb je lahko pojav nosečniške sladkorne bolezni (NSB), znane tudi kot gestacijski diabetes. To stanje, ki se prvič odkrije med nosečnostjo, zahteva posebno pozornost, saj lahko vpliva tako na zdravje matere kot na razvoj otroka. Kljub temu pa je z ustreznim pristopom, ki vključuje spremembe v življenjskem slogu, prehrani in včasih tudi zdravljenje, mogoče uspešno obvladovati NSB in zagotoviti zdravo nosečnost.
Vzroki za nastanek nosečniške sladkorne bolezni
V zdravi nosečnosti pride do naravnih sprememb v delovanju metabolizma nosečnice. Ključna sprememba je povečana neobčutljivost tkiv na inzulin. Ta pojav je evolucijsko pogojen in služi namenu zagotavljanja stalne oskrbe ploda s hranilnimi snovmi. Zaradi te neobčutljivosti trebušna slinavka nosečnice poveča izločanje inzulina, da bi uravnotežila raven sladkorja v krvi. Te spremembe v telesu nosečnice so posledica delovanja diabetogenih hormonov, ki jih izloča posteljica. Kadar pa trebušna slinavka ne izloči dovolj inzulina ali pa je neobčutljivost tkiv na inzulin izrazitejša, se lahko razvije nosečniška sladkorna bolezen.
Pogosteje nosečniško sladkorno bolezen razvijejo nosečnice, ki imajo že pred zanositvijo tkiva, bolj neobčutljiva na inzulin. To vključuje nosečnice s prekomerno telesno težo ali debelostjo, starejše nosečnice (čeprav se starost te meje premika navzdol), nosečnice s prisotnim metaboličnim sindromom ali tiste, ki imajo genetsko ali dedno nagnjenje k sladkorni bolezni.

Zmanjšanje tveganja za pojav nosečniške sladkorne bolezni
Delovanje metabolizma lahko v veliki meri uravnavamo z zdravim načinom življenja in ohranjanjem normalne telesne teže. Zavedanje o pomenu zdravega življenjskega sloga pred zanositvijo je ključnega pomena. Zdrav način življenja vključuje redno zmerno telesno aktivnost, zdravo prehrano (tako v smislu količine kot kvalitete) ter vsaj večinoma nestresen način življenja. Za preprečevanje NSB je torej ključno, da se pred zanositvijo posvetimo zdravju in da ne odlagamo zanositve v pozna rodna leta. Včasih se zgodi, da nosečnica, ki je imela NSB v prvi nosečnosti, v naslednji nosečnosti NSB ne razvije, ker je ohranila zdrav življenjski slog, ki se ga je naučila v sklopu zdravljenja NSB v prvi nosečnosti. S spremembo življenjskega sloga torej lahko vplivamo na njen pojav.
Zelo nizko tveganje za NSB (manj kot en odstotek) imajo mlade nosečnice (mlajše od 26 let), z normalnim indeksom telesne mase (manj kot 25 kg/m2), brez dednih nagnjenj za sladkorno bolezen (kar pomeni, da nimajo ali niso imele sladkorne bolezni oziroma nimajo sorodnikov v prvem kolenu s sladkorno boleznijo).

Kaj storiti, ko se pojavi nosečniška sladkorna bolezen?
Če se kljub preventivnim ukrepom pojavi NSB, je ključno njeno zgodnje odkrivanje in ustrezno ukrepanje za zmanjšanje tveganja za zaplete. NSB je povezana z večjimi tveganji za zaplete v nosečnosti, kot so preeklampsija, pospešena rast ploda (makrosomija), zastoj ramen ploda med porodom, poškodbe porodnice in novorojenčka med porodom, večja verjetnost poroda s carskim rezom, polihidramnij (prevelika količina plodne vode), prezgodnji porod, poporodna krvavitev, nezrelost novorojenčka in druge zdravstvene težave novorojenčka.
Zato je pomembno, da NSB ugotovimo in da preprečujemo pojav zapletov z uravnavanjem krvnega sladkorja nosečnice. Najpogosteje in najučinkoviteje to storimo z uvedbo zdravega načina življenja. Nosečnici priporočamo zmerno telesno aktivnost. Svetujemo, da gre na sprehod za 30 minut po večjih obrokih in je vsak dan zmerno aktivna. Pri prehrani svetujemo dieto, ki je primerna za sladkorno bolezen, ter ustrezen kalorični vnos kakovostnih hranil.
Pomemben je nadzor telesne teže. Hujšanje v nosečnosti odsvetujemo. Posvetimo pa se primernemu in kontroliranemu pridobivanju telesne mase ali vzdrževanju obstoječe. Predebelim nosečnicam svetujemo, da med nosečnostjo pridobijo manj teže (do pet kilogramov), normalno prehranjene naj bi pridobile od 12 do 15 kilogramov, presuhe pa tudi več.
Kadar zgolj nefarmakološki ukrepi niso dovolj za urejene krvne sladkorje, je treba dodajati inzulin. Nosečnica si sama nadzira krvni sladkor in si po določenih shemah z injekcijo v podkožje vbrizgava inzulin. Sheme inzulina je med nosečnostjo treba ves čas prilagajati potrebam. Potrebe se spreminjajo dnevno, in sicer glede na telesno aktivnost, zdravje, počutje, količino stresa. Višajo se s trajanjem nosečnosti do zadnjih dveh oziroma treh tednov pred porodom. Takoj po porodu, ko se izloči posteljica, NSB običajno izgine. Za zdravljenje pri nas zelo redko uporabimo tudi nekatera zdravila za uravnavanje delovanja metabolizma, predvsem zaradi potencialno škodljivih učinkov na plod. Tudi primerno uravnavanje stresa v svojem življenju zmanjšuje tveganje.

Razlika med gestacijskim diabetesom in drugimi vrstami sladkorne bolezni v nosečnosti
Metabolična motnja ob NSB je podobna metabolični motnji pri sladkorni bolezni tipa dva. Slednja se večinoma pojavi pri starejših, zato je pri nosečnicah pogostejša v zadnjih letih, ko starost porodnic narašča. Včasih jo ugotovimo šele v nosečnosti in jo zato lahko zamenjamo za NSB. Da je sladkorna bolezen tipa dva, morda ugotovimo šele po porodu, ko se krvni sladkor ne normalizira, ampak ostane nekoliko zvišan.
Sicer imajo bolnice s sladkorno boleznijo tipa dva v nosečnosti podobne zaplete kot bolnice z NSB. A če imajo neurejene krvne sladkorje pred in ob zanositvi, imajo poleg tega še zaplete, ki so značilni za prvo polovico nosečnosti. NSB se večinoma razvije v drugi polovici nosečnosti in zato ni povezana z zapleti v prvi polovici nosečnosti.
Kot pri sladkorni bolezni tipa dva je urejen krvni sladkor že pred zanositvijo pomemben tudi pri sladkorni bolezni tipa ena. Ta je bolezen trebušne slinavke, zaradi česar prihaja do nezadostnega izločanja inzulina. Temu se v nosečnosti pridruži še neodzivnost tkiv na inzulin. Bolnicam s sladkorno boleznijo tipa ena svetujemo, da zanosijo načrtovano v obdobju, ko je njihov krvni sladkor urejen. Vpliv neurejenega krvnega sladkorja in morebitne okvare zdravja zaradi že dalj časa trajajoče sladkorne bolezni tipa ena se lahko sicer prav tako izrazijo že v začetku nosečnosti. Povišan krvni sladkor moti razvoj zarodka. Posledica je lahko spontani splav ali nepravilnosti v razvoju ploda - srčne nepravilnosti, nepravilnosti v centralnem živčnem sistemu, v sečilih. Med nosečnostjo so za zaplete v vsakem primeru bolj ogrožene, zato jih vodimo v terciarnem centru. Takšnih nosečnic je v Sloveniji približno 60 na leto. Med nosečnostjo je potrebno skrbno prilagajanje odmerkov inzulina, ker potreba po njem narašča.
Understanding Diabetes: Type 1 vs Type 2 Explained | MedAnimations
Ključna vloga prehrane pri obvladovanju nosečniške sladkorne bolezni
Za nosečnico, pri kateri je bila ugotovljena nosečniška sladkorna bolezen, je zelo pomembno, da se pri prehrani drži navodil zdravnika. Spregledana nosečniška sladkorna bolezen lahko povzroči kar nekaj izzivov pri razvijajočem otroku. Ker je placenta (posteljica) bolj prepustna za glukozo, ima lahko otrok po materinem obroku, ki vsebuje veliko enostavnih sladkorjev, zelo visoko raven sladkorja v krvi. To spodbudi telo otroka, da proizvaja več inzulina. Inzulin je hormon, ki uravnava nivo sladkorja v krvi (višek sladkorja »pospravi« iz krvi v celice), hkrati pa tudi spodbuja nabiranje maščobe v dojenčkovem telesu. Nosečniška sladkorna bolezen zato zahteva posebno pozornost pri prehrani, da se nadzoruje raven sladkorja v krvi.
Priporočila za prehrano pri gestacijskem diabetesu:
- Kompleksni ogljikovi hidrati: Namesto preprostih ogljikovih hidratov (sladkor, bela moka) je priporočljivo uživanje kompleksnih ogljikovih hidratov, kot so polnozrnati kruh, testenine, rjavi riž, oves. Ta živila se počasi razgrajujejo in ne povzročajo hitrih dvigov krvnega sladkorja.
- Zelenjava: Zelenjava je odličen vir vlaknin, vitaminov in mineralov, ki ne vplivajo bistveno na raven sladkorja. Priporočljiva je vsa zelenjava, še posebej tista z nizkim glikemičnim indeksom.
- Sadje: Namesto zelo sladkih sadežev (kot so mango, grozdje, banane), izberite tista, ki imajo nižji glikemični indeks, na primer jagode, borovnice, hruške, jabolka. Pomembno je tudi, da se omeji količina sadja na obrok in celodnevni vnos, saj tudi naravni sladkorji v sadju lahko dvignejo krvni sladkor.
- Manjši, pogostejši obroki: Namesto treh velikih obrokov je priporočljivo jesti pet do šest manjših obrokov skozi dan. To pomaga ohranjati stabilno raven krvnega sladkorja in preprečuje prenajedanje.
- Spremljanje prehrane: Pri nosečniški sladkorni bolezni je običajno priporočljivo spremljati prehrano in krvni sladkor. Vodenje dnevnika hranjenja in meritev krvnega sladkorja omogoča boljši vpogled v odziv telesa na različna živila in prilagoditev prehranskega načrta.

Razumevanje krvnega sladkorja in gestacijskega diabetesa
Glavna oblika sladkorja v krvi, krvni sladkor ali glukoza, je glavni vir energije v telesu. Ko zaužijemo hrano, se ta pretvori v glukozo in se nato absorbira v krvni obtok. Hormon inzulin, ki ga proizvaja trebušna slinavka, pomaga premeščati glukozo iz krvnega obtoka v celice, kjer se lahko uporabi za proizvodnjo energije. Raven glukoze v krvi pri posameznikih brez sladkorne bolezni je običajno 4-6 mmol/l pred obrokom in pod 8 mmol/l približno dve uri po obroku.
Prevelika količina glukoze v krvnem obtoku - stanje, imenovano hiperglikemija ali visoka raven glukoze v krvi - je lahko znak obstoječe sladkorne bolezni ali povečanega tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, če je ne preverjamo. Gestacijski diabetes ali nosečniška sladkorna bolezen je sladkorna bolezen, ki se prvič odkrije med nosečnostjo (gestacijo). Tako kot druge vrste sladkorne bolezni tudi gestacijski diabetes vpliva na to, kako vaše celice uporabljajo sladkor (glukozo). Gestacijski diabetes povzroča visok krvni sladkor, ki lahko vpliva na vašo nosečnost in zdravje vašega otroka.
Čeprav so kakršni koli zapleti v nosečnosti zaskrbljujoči, obstajajo dobre novice. Med nosečnostjo lahko pomagate nadzorovati gestacijski diabetes z uživanjem zdrave hrane, telesno vadbo in po potrebi z jemanjem zdravil. Uravnavanje krvnega sladkorja lahko ohrani zdravje vas in vašega otroka ter prepreči težaven porod. Če imate med nosečnostjo gestacijski diabetes, se vaš krvni sladkor na splošno vrne na običajno raven kmalu po porodu. Toda če ste imeli gestacijski diabetes, imate večje tveganje za sladkorno bolezen tipa 2. Pogosteje se boste morali testirati glede sprememb krvnega sladkorja.
Kaj povzroča gestacijski diabetes?
Gestacijski diabetes nastane zaradi hormonskih sprememb in načina, kako naše telo pretvarja hrano v energijo. Hormon, imenovan inzulin, razgradi glukozo (sladkor) iz hrane in jo dostavi našim celicam. Insulin vzdržuje raven glukoze v naši krvi na zdravi ravni. Toda če inzulin ne deluje pravilno ali ga nimamo dovolj, se sladkor kopiči v krvi in vodi v sladkorno bolezen. Med nosečnostjo lahko hormoni motijo delovanje insulina. Morda telo ne bo uravnavalo ravni sladkorja v krvi, kot bi moralo, kar lahko privede do gestacijskega diabetesa. Tudi geni in prekomerna telesna teža lahko igrajo vlogo.
Kdo je v nevarnosti za gestacijski diabetes?
Gestacijski diabetes se lahko med nosečnostjo razvije pri vsaki osebi. Drugi dejavniki, ki lahko povečajo možnosti, vključujejo srčne bolezni, visok krvni tlak, neaktiven življenjski slog, družinsko anamnezo gestacijskega diabetesa, debelost in ostalo. Pogosteje nosečniško sladkorno bolezen (v nadaljevanju NSB) razvijejo nosečnice, ki imajo tkiva, ki so že pred zanositvijo bolj neobčutljiva na inzulin. To so predebele nosečnice, starejše nosečnice, nosečnice z metaboličnim sindromom ali tiste, ki imajo genetsko oziroma dedno nagnjenje k sladkorni bolezni.
Simptomi in opozorilni znaki gestacijskega diabetesa
Gestacijski diabetes običajno ne povzroča nobenih simptomov. Nekatere ženske lahko doživijo:
- pogosto uriniranje,
- slabost,
- žejo,
- utrujenost.
Običajno ni opozorilnih znakov gestacijske sladkorne bolezni. Simptomi so blagi in pogosto ostanejo neopaženi, dokler vas v drugem trimesečju nosečnosti ne testirajo na sladkorno bolezen.
Vpliv gestacijskega diabetesa na nosečnost in otroka
Večina žensk z gestacijskim diabetesom ima sicer normalno nosečnost z zdravimi dojenčki. Vendar pa lahko gestacijski diabetes povzroči določene težave, kot so:
- Vaš dojenček raste bolj kot običajno (makrosomija); to lahko povzroči težave med porodom in poveča verjetnost, da bo potreboval sprožen porod ali carski rez.
- Preveč plodovnice (polihidramnij); preveč amnijske tekočine (tekočine, ki obdaja otroka) v maternici, kar lahko povzroči prezgodnji porod ali težave pri porodu.
- Prezgodnji porod; porod pred 37. tednom nosečnosti.
- Preeklampsija; stanje, ki povzroča visok krvni tlak med nosečnostjo in lahko povzroči zaplete v nosečnosti, če je ne zdravimo.
Nosečniška sladkorna bolezen pomeni tudi povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 v prihodnosti.
Če imate med nosečnostjo gestacijski diabetes, lahko zmanjšate možnosti za težave pri nosečnosti z nadzorovanjem ravni krvnega sladkorja. Prejeli boste komplet za merjenje krvnega sladkorja, da boste lahko spremljali učinke zdravljenja. Raven sladkorja v krvi lahko znižate tako, da spremenite prehrano in postanete bolj aktivni, če je to mogoče. Nežne dejavnosti, kot so hoja, plavanje in predporodna joga, lahko pomagajo znižati krvni sladkor. Vendar opozorite svojega ginekologa ali zdravnika, preden začnete z dejavnostjo, ki je še niste opravljali. Če te spremembe ne znižajo krvnega sladkorja, boste morali jemati tudi zdravila. Prav tako vas bodo med nosečnostjo in porodom pozorneje spremljali, da bi preverili morebitne težave.

Preprečevanje gestacijskega diabetesa
Ni ga mogoče povsem preprečiti, lahko pa ukrepate, da zmanjšate tveganje. Uravnotežena prehrana in redna vadba pred in med nosečnostjo sta najboljši način za zmanjšanje tveganja za razvoj gestacijskega diabetesa. Preden zanosite, lahko tveganje zmanjšate tako, da uživate zdravo prehrano, ste zdravo aktivni in imate zdravo telesno težo.
Ali lahko imate zdravo nosečnost z gestacijskim diabetesom?
Da, še vedno lahko imate zdravo nosečnost in zdravega otroka, če imate gestacijski diabetes. Gestacijski diabetes je zelo ozdravljivo in obvladljivo stanje. Nosečniška sladkorna bolezen je vedno bolj prisotna, zato se v nosečnosti opravi test za sladkorno bolezen. Če je oseba že nagnjena k sladkorni bolezni, je večja verjetnost, da se bo pokazala intoleranca za glukozo. Nosečnost je lahko pokazatelj kroničnih bolezni, ki se lahko naprej v prihodnosti razvijejo, podobno kot pri visokem krvnem tlaku ali depresiji.
Diagnostika nosečniške sladkorne bolezni
Sladkorna bolezen v nosečnosti lahko pripelje do veliko zapletov in slabih izidov, zato se trudimo, da ugotovimo samo sladkorno bolezen že med nosečnostjo in se tem zapletom lahko izognemo. Po novih smernicah se krvni pregled za krvni sladkor naredi že ob prvem pregledu nosečnosti, zato naj bi nosečnica na prvi pregled prišla tešča. Če se že pri prvem pregledu ugotovi, da ima nosečnica previsok krvni sladkor na tešče, se nosečnico lahko takoj napoti na diabetološko ambulanto in se ugotovi, ali je sladkor malo povišan in gre za nosečniško sladkorno bolezen, ali pa celo za sladkorno bolezen, ki je bila že prej prisotna.
Če sladkor ni bil previsok, torej je bil normalen, se nosečnicam ponovno opravi diagnostični test nekje med 24. in 28. tednom nosečnosti. Diagnostični test pomeni, da ženska ponovno opravi krvni pregled na tešče. Če je ta negativen oziroma normalen, ženska v roku petih minut popije 75 g glukoze, ki se raztopi v 300 ml vode. To zelo sladko tekočino mora ženska popiti po požirkih in nato se preverja krvni sladkor čez eno uro, in potem spet čez eno uro. Če je pri tem ena od teh meritev povišan sladkor, gre za nosečniško sladkorno bolezen, in so zato napotene v diabetološko ambulanto. Večini žensk bo zadoščala že dieta.
Understanding Diabetes: Type 1 vs Type 2 Explained | MedAnimations
Posledice nosečniške sladkorne bolezni in management po porodu
Posledica nosečniške sladkorne bolezni je najpogosteje, da je otrok pretežek, kar zaplete sam porod. Zgodi se, da porod ne gre in ga je potrebno dokončati s carskim rezom, zgodi se, da se ramena ne porodijo pravilno, glavica je že zunaj, pri ramenih pa se ustavi. Lahko pride do hudih bolečin in poškodb porodne poti, poškodb pri otroku, zlomljena ključnica… Ti otroci imajo lahko tudi krvni sladkor prenizek, zato je treba potem regulirati sladkor po porodu. Večja je verjetnost za nenadno odpoved posteljice, in s tem lahko pride do nenadne smrti otroka v maternici. Razlogov je dovolj za skrb in ženske se navadno držijo nasvetov in diet, problem pa bolj nastane po porodu, ko poskušajo nadomestiti vse, česar niso smele med porodom, in se lahko zgodi, da se zelo zredijo.
Po porodu nosečnostna sladkorna bolezen praviloma izzveni. Vendar je pomembno, da nosečnica ohrani zdrav režim prehrane, kot ga je imela pred porodom, še posebno, če je imela že pred nosečnostjo čezmerno telesno težo, saj se poveča tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 v prihodnosti.
Zdravljenje z inzulinom in samokontrola
Zdravljenje z inzulinom je potrebno takrat, ko dieta in telesna dejavnost nista več uspešni za dosego ciljnih vrednosti glukoze v krvi. Nadomeščanje inzulina je najprimernejši in najuspešnejši način zdravljenja sladkorne bolezni v nosečnosti. Neprijetno je le, da ga v telo ni mogoče vnesti v obliki tablet, temveč ga je treba injicirati v podkožje. Naj vas ne skrbi, če se odmerki inzulina s časom nosečnosti povečujejo, saj večja potreba po inzulinu pomeni le normalen potek nosečnosti. Možni zaplet zdravljenja z inzulinom je preveliko znižanje glukoze, kar imenujemo hipoglikemija. Ob upoštevanju navodil za injiciranje inzulina in rednem izvajanju prehranskih navodil pri nosečnici z nosečnostno sladkorno boleznijo redko pride do znižanja glukoze v krvi pod spodnjo mejo. Preden se glukoza v krvi zniža pod spodnjo mejo, boste začutili lakoto, nemir, utrujenost in tresenje rok. To so znaki, pri katerih si morate takoj izmeriti glukozo v krvi. Če je vrednost glukoze pod 3,5 mmol/l morate takoj zaužiti 20 g ogljikovih hidratov (npr.
Samokontrola glukoze v krvi vam daje številne informacije in je najboljša pomoč pri sestavljanju pravilnega prehranskega načrta. Lažje se boste odločali za najprimernejša živila in njihovo količino, glede na vrednosti glukoze v krvi po posameznih obrokih. Ko vas bo zamikal košček čokolade, boste tako lahko spremljali njegov učinek na raven glukoze v krvi in spoznali, da si ga po določenih obrokih lahko privoščite - še zlasti, če boste takoj zatem odšli na sebi primerno obliko telesne dejavnosti. Večino nosečnic vpogled v urejene vrednosti glukoze v krvi pomiri, saj vedo, da primerne vrednosti zagotavljajo normalen razvoj njenega otroka in normalen porod. Za vzdrževanje koncentracije glukoze v krvi je nujno izvajanje samokontrole v krvi. Postopek odvzema krvi in meritve glukoze v krvi vam bo pokazala medicinska sestra (edukatorka), ki bo tudi določila pogostnost meritev. Običajno je treba določati vrednost glukoze na tešče in 90 minut po glavnih obrokih. Izvajati morate tudi samokontrolo ketonov. Ketoni so snovi, ki se tvorijo ob razgradnji maščob, ki jih vaše telo potrebuje kot pomemben vir energije. Ketoni se bodo v krvi in urinu pojavili takrat, ko boste zaužili premalo ogljikovih hidratov oziroma kalorij in kadar ste več kot pet ur brez hrane.

Tveganja in uporaba glikemičnega indeksa
Strategija, ki omogoča optimalno uravnavanje krvnega sladkorja po obroku je načrtovanje pravilne količine ogljikovih hidratov v vaši prehrani. Živila z ogljikovimi hidrati se razgradijo do glukoze, ki prehaja v kri. Glukoza v krvi je potrebna, ker je to gorivo za vaše telo in hrana, ki jo vaš otrok prejme od vas. Ogljikovi hidrati v živilih se merijo v gramih. Opredelitev, koliko živila lahko zaužijemo za določeno količino ogljikovih hidratov, lahko opredelimo v teži živila ali enotah, ki jih imenujemo prehranske enote. Zelo pomemben je pravilen izbor ogljikovih hidratov v obroku. Ogljikovi hidrati različno hitro zvišajo koncentracijo glukoze v krvi. Ogljikovi hidrati, kot so v belem sladkorju in belem kruhu, se hitro razgradijo v glukozo. Počasi pa se v glukozo razgradijo polnozrnata žita in ogljikovi hidrati iz zelenjave. Dve živili z enako količino ogljikovih hidratov imata lahko zelo različen vpliv na porast glukoze po zaužitju. Podatek, ki nam pove, kako hitro lahko pričakujemo porast glukoze (krvnega sladkorja) v krvi po obroku hrane, je glikemični indeks. Glikemični indeks (GI) je številka, ki je dodeljena živilu glede na njegovo lastnost, kako hitro lahko poveča koncentracijo glukoze v krvi. Manjši kot je glikemični indeks, manjši je pričakovan porast glukoze. Živila z glikemičnim indeksom nižjim od 60 so najbolj priporočljiva, ker povzročijo počasen in postopen porast glukoze in so dober pomočnik v vzdrževanju normalnega krvnega sladkorja. Priprava: razkuhane testenine in riž imata višji GI. GI krompirja se poviša, če ga pretlačimo. Odsvetuje se priprava napitkov iz sadja (s pomočjo mešalnika).
Svojo hrano razdelite med tri obroke in dva ali tri prigrizke vsak dan. Zelo pomembno je, da ne preskočite obrokov. Zaužijte eno skodelico mleka (do 2 dL) ali jogurta naenkrat. Mleko je zdrava hrana in pomemben vir kalcija. Izogibajte se sladkanim pijačam. Če si res zaželite sladko pijačo, izberite tisto, ki je slajena z umetnim sladilom. aspartam (npr. acesulfam K (npr. sukraloza (npr. Izogibajte se sadnemu soku. Za kozarec soka potrebujete kar nekaj sadja. Sok je koncentriran vir ogljikovih hidratov in zelo hitro zviša krvni sladkor. Potreben je le takrat, ko se vam zniža raven glukoze pod 3,5 mmol/L. Strogo omejujte sladkarije in sladice. Torte, piškoti, bomboni in pecivo imajo običajno veliko količine ogljikovih hidratov. Nekateri izdelki z oznako ‘brez sladkorja’ so brez ogljikovih hidratov in ne bodo vplivali na krvni sladkor, kar pa ne velja za izdelke z oznako »brez dodanega sladkorja«.
tags: #kako #najhitreje #zbiti #sladkor #v #nosecnosti
