Zima prinaša s seboj nizke temperature, mraz in pogosto tudi snežne padavine, kar pa ne pomeni, da moramo z dojenčkom ostati zaprti v štirih stenah. Prav nasprotno, svež zrak je za otrokov razvoj in dobro počutje izjemno pomemben, saj krepi imunski sistem, zbistri misli in napolni telo s svežo energijo. Ključno je le, da se na zimske sprehode ustrezno pripravimo in dojenčka pravilno oblečemo. Dobra novica je, da je dojenček pozimi lahko povsem varno doma in na prostem, če upoštevate nekaj preprostih smernic.
Kdaj na prvi zimski sprehod?
Z zdravim, donošenim novorojenčkom se na prvi pravi zimski sprehod odpravite med 14. dnem in prvim mesecem starosti. Prvi izhod naj bo kratek, približno 10 do 20 minut, čez dan pa jih lahko opravite več. Še prej je smiselno, da dojenčka nekaj dni postopno navajate na nižje temperature; primerno oblečenega ga za nekaj minut v naročju odnesite na balkon ali dvorišče in postopno podaljšujte čas bivanja na prostem.
Pri občutljivejših nedonošenčkih je včasih treba še malo počakati. "Pri nedonošenčkih je prvi sprehod odvisen predvsem od telesne teže. Nedonošeni ali donošeni novorojenčki, težki manj kot 2500 gramov, naj gredo prvič ven po posvetu s pediatrom," svetuje Angelika Ferjan, dipl. m. s., iz patronažnega varstva ZD Ljubljana, Enota Vič.
Za prve izhode so odlični mirni kraji v naravi, parkih in ob sprehajalnih poteh z manj prometa.
Kam in kako na prve zimske, daljše izhode?
Za prve izhode izberite mirne kraje v naravi, parkih in ob sprehajalnih poteh z manj prometa. Sogovornica odsvetuje obisk nakupovalnih središč. Zimske sprehode vedno prilagodite vremenu. Najprimernejši so sončni deli dneva z brezvetrjem, brez megle in pri temperaturah nad lediščem. Po nasvetu sogovornice na spletni strani Agencije za okolje (ARSO) preverite tudi kakovost zraka; ob večji onesnaženosti je bolje ostati doma ali izbrati kraj s čistejšim zrakom.
Pogosta napaka je prekrivanje celotnega vozička z odejami ali tetra pleničkami, kar ustvari učinek tople grede in postane prevroč zrak. Pozimi naj bo dno vozička toplotno izolirano (na primer z ovčjo kožo ali zimsko vrečo), odprtina pa naj nikoli ne bo neprodušno zastrta s tetra pleničko ali odejo. Če dežuje ali sneži, uporabite dežno zaščito za voziček z režami za zračenje. Redno preverjajte otrokovo toploto na zatilju in zaščitite dlani z rokavičkami, svetuje patronažna medicinska sestra.
Pri novorojenčku je voziček najpogostejša izbira; pri nošenju pa veljajo določene omejitve. Nošenje v ustrezni nosilki iz kakovostnega blaga naj skupaj traja največ približno eno uro na dan. Pomembno je, da ima nosilka dovolj čvrsto oporo, da se dojenček ne pogreza in da mu omogoča aktivno držo, ne pasivnega visenja. Pri nošenju si lahko pomagate z roko, ki jo podložite pod dojenčkovo zadnjico. Nahrbtnike in kenguruje, kjer otrok visi in je slabše podprt, odsvetujejo, dokler ne sedi samostojno.
Kako ukrepamo pri zadušitvi dojenčka - Davorin Markovič, reševalec
Načelo "čebulčkanja": Ključ do pravilnega oblačenja
Ena največjih dilem zime so oblačila. Načeloma velja pravilo "ena plast več kot starši", a le, če govorimo o lahkih, zračnih plasteh. Idealni so bombaž, lan in drugi naravni materiali, ki dihajo. Debele volnene plasti, flis, poliester in druga sintetika neposredno na koži lahko povzročijo pregrevanje in potenje, zato naj bodo le za zgornje plasti.
Dojenčka oblecite po načelu "čebulčkanja" v več tankih plasti namesto v eno debelo. Oblačila naj bodo dovolj oprijeta, da zadržujejo toploto, a ne pretesna. Glavica naj bo pokrita s trakom ali tanjšo kapico, ob nižjih temperaturah s toplejšo. Ne pozabite na tople nogavičke in rokavičke.
Najzanesljivejši pokazatelj, ali je dojenčku zunaj prijetno toplo, niso roke ali nosek, temveč zatilje, prsni koš ali trebušček. Rokice so lahko hladnejše tudi v toplem prostoru, kar še ne pomeni, da dojenčka zebe. Če je na zatilju topel in suh, je primerno oblečen; če je moker in preznojen, je plasti preveč, je razložila Angelika Ferjan, dipl. m. s.
Varnost v avtosedežu: Ključno je pravilno pripenjanje
Zima z dojenčkom ne prinaša le vprašanja, ali ga zebe, temveč tudi, ali je varen. Ena najpogostejših napak je pripenjanje dojenčka v avtosedež v debeli bundi ali kombinezonu. Debela oblačila ustvarijo plast zraka med pasom in telesom; ob trku se plast stisne, pas postane preohlapen in otrok lahko zdrsne iz sedeža ali utrpi hujše poškodbe, je opozorila sogovornica.
Zato naj bo dojenček v lupinici v tankih oblačilih (na primer bodi, majica, tanjša jopa), pasovi pa naj tesno objamejo telo. Zategnjeni naj bodo tako, da med pas in otrokovo ključnico ne morete spraviti več kot enega prsta. Po potrebi ga pokrijte z odejico, položeno čez pripete pasove (ne podnje), v ogrevanem avtu pa ga odgrnite, da mu ne bo prevroče.
Lupinica se slabše zrači, posebej v toplem avtu, zato se dojenčki hitro pregrejejo, kar je lahko nevarno (povečano tveganje za dehidracijo, toplotni udar, celo SIDS), je izpostavila patronažna medicinska sestra. Bolje je, da po potrebi uporabljate odejo čez pasove in dojenčka po prihodu na hladnejši zrak vnovič primerno oblečete, je dodala.
Dojenček mora biti v avtosedežu oblečen v tanke plasti oblačil, pasovi pa morajo tesno objeti telo.
Idealna temperatura doma in zračenje prostorov
Dojenček največ časa preživi doma, zato naj bo v stanovanju prijetno in ne pretoplo. V prvih tednih je idealna sobna temperatura med 18 in 21 stopinjami Celzija, relativna zračna vlaga pa med 60 in 70 odstotki. Kopalnica naj bo med kopanjem nekoliko toplejša (približno 22 do 25 stopinj Celzija), vendar naj razlike med prostori ne bodo prevelike.
Zračenje je nujno tudi pozimi. Večkrat na dan na stežaj odprite okna za pet do 10 minut; med zračenjem pa naj bo dojenček v drugem prostoru, svetuje Angelika Ferjan, dipl. m. s. Celodnevno zračenje z oknom na kip ni priporočljivo.
Po kopanju po potrebi nanesite malo neodišavljene vlažilne kreme ali olja.
Nega kože, kopanje in zaščita pred mrazom
Dojenčkova koža je občutljivejša, tanjša in hitreje izgublja vlago, zato potrebuje nežno, neagresivno nego. Kopanje dvakrat do trikrat tedensko je običajno dovolj. Voda naj ima 35 do 36 stopinj Celzija, kopanje naj bo kratko, okoli pet do sedem minut. Uporabljajte blage, neodišavljene izdelke; po želji lahko v banjico dodate nekaj kapljic mandljevega ali oljčnega olja. Po kopanju po potrebi nanesite malo neodišavljene vlažilne kreme ali olja, zlasti pri suhi koži.
Pri nakupu kreme za zaščito pred mrazom in vetrom po nasvetu patronažne medicinske sestre izberite izdelke, namenjene novorojenčkom oziroma dojenčkom od rojstva. Kremo nanesite 15 do 20 minut pred odhodom na mraz, da se dobro vpije. Če je po vrnitvi v topel prostor na koži še opazen masten sloj, ga nežno odstranite, svetuje sogovornica. Rožnata ali rahlo rdečkasta lička po sprehodu so praviloma normalen odziv na mraz zaradi razširitve žilic po prihodu v toplo in običajno izzvenijo v 15 do 30 minutah. Če pa so lička stalno rdeča, hrapava, se luščijo ali nastajajo ranice, lahko gre za dermatitis. Takrat se posvetujte s pediatrom.
Zamašen nosek, suh zrak in prehlad
Dojenčki v prvih mesecih dihajo pretežno skozi nos, da se lahko hkrati tudi hranijo. Zamašen nosek lahko oteži dihanje ter povzroči težave pri hranjenju, spanju in počutju. Zdrav dojenček nos sicer dobro čisti s kihanjem in ga ni treba dodatno čistiti.
Če pa je nosek zamašen, v vsako nosnico nakapajte fiziološko raztopino v kapljicah. Po aplikaciji dojenčkovo glavico za nekaj sekund nagnite levo in desno, nato dojenčka dvignite v pokončen položaj. Po potrebi uporabite nosni aspirator in nos vedno očistite pred dojenjem.
Če je dojenček prehladen ali bolan, se glede primernosti zimskih sprehodov vedno posvetujte s pediatrom; odločitev je odvisna od simptomov, počutja in vremena. Kratek sprehod ob ne prenizkih temperaturah brez vetra je pri blažjih težavah lahko prijeten; ob povišani telesni temperaturi, težkem dihanju ali slabem počutju pa raje ostanite doma, svetuje Angelika Ferjan, dipl. m. s.
Kdaj je treba nujno k zdravniku?
Pri novorojenčkih in dojenčkih do treh mesecev ukrepajte hitro, poudarja patronažna medicinska sestra. Telesna temperatura pod 35,5 ali nad 37,5 stopinje Celzija (merjeno pod pazduho) je lahko znak resne okužbe in zahteva takojšen pregled pri pediatru. Otroček je lahko ob tem nemiren in razdražljiv ali pa utrujen in zaspan ter zavrača dojenje oziroma hranjenje.
Temperaturo vedno merite, ko dojenček miruje, nekaj časa po hranjenju in ko ni preveč oblečen. Pri elektronskih brezkontaktnih termometrih merite na čelu z razdalje med 0,5 in tremi centimetri in natančno sledite navodilom proizvajalca.
Pri starejših od treh mesecev lahko ob temperaturi do 39 stopinj Celzija in dobrem splošnem počutju (dojenček je živahen, se dobro hrani in dovolj lula) pred obiskom pediatra počakate do tri dni. Vmes vseskozi pozorno spremljajte otroka; če se pojavijo dodatni znaki, kot so izpuščaji, bruhanje, apatičnost, neješčnost ali spremembe v dihanju, je potreben takojšen zdravniški pregled.
Znak za preplah je lahko tudi dihanje. Pri dojenčkih je sicer naravno hitrejše kot pri odraslih in mlajši ko je, hitreje diha. Prvi opozorilni znaki težjega dihanja pa so zavračanje hrane, nemirnost in jokavost. Ključno je, da prepoznate napor pri dihanju: dvigovanje ramen, vključevanje trebušnih mišic, ugrezanje jamice pod vratom, slišno hropenje ali piskanje, pa tudi morebitna modrikavost okoli ust ali prstkov. Takrat je potreben takojšen obisk zdravnika.
Pri dojenčkih do treh mesecev ukrepajte hitro: temperatura pod 35,5 ali nad 37,5 stopinje Celzija lahko kaže na resno okužbo, zato je treba takoj k pediatru.
Prva zima je lahko mirna in lepa
Prva zima z dojenčkom je lahko mirna in lepa, če starši zaupate sebi in dojenčku ter sledite zgodnjim nasvetom patronažne medicinske sestre Angelike Ferjan. Dojenčka pozorno opazujte in ne pretiravajte ne z mrazom ne z vročino. Zima je tu! Morda ne ravno po količini snega, po temperaturah pa zagotovo. Če že od nekdaj uživaš v zimski idili, se tudi zdaj, ko si mamica, ne rabiš odreči gibanju in naravi. Zaradi koronavirusa in vseh omejitev, ki nam jih postavlja, že tako preveč časa preživimo v zaprtih prostorih. Tudi suh in ogrevan zrak ne prizanašata ravno tvoji in dojenčkovi koži, ki je v tem času morda bolj suha kot običajno. In čeprav je prijetno opazovati zimsko idilo iz udobja domačega kavča, pa tako ti kot tvoj otrok potrebujeta dnevno dozo svežega in hladnega zraka, ki vama zbistri misli, napolni telo s svežo energijo, uniči kakšno bakterijo in okrepi imunski sistem. Svež zrak in gibanje vedno dobro vplivata na počutje, otroka pa velikokrat že med samim sprehodom zaziba v prijeten spanec.
Večna dilema: kdaj je preveč mrzlo za sprehod? Če si pred kratkim postala mamica, je okrog tebe milijon informacij. Nekateri pravijo, da z otrokom pozimi ni priporočljivo ven, drugi pravijo, da otroci morajo na svež zrak, tretji da dojenčki nikakor ne smejo biti izpostavljeni tako nizkim temperaturam … Naš nasvet je, da se prvi mesec dni od rojstva sprehodom pozimi izogibaj. Prav tako je zdravorazumno pravilo, da se pri zelo nizkih temperaturah, obilnem sneženju, močnem vetru ali megli z otrokom ne odpraviš na sprehod. Za dojenčke je temperaturna meja nekje 0°C, nekoliko večji otroci pa lahko tistih nekaj minut brez skrbi zdržijo tudi pri nižjih temperaturah. Seveda pa z zimskimi sprehodi ne pretiravaj, pol ure na dan bo čisto dovolj. Marsikatera mamica v strahu pred mrazom iz svojega otroka naredi pravega eskimčka, ko ga zavije v vsa možna oblačila, ki jih lahko spravi nanj. Pravilo palca je, da otroka oblečeš enako kot sebe, le da otroku dodaš še en sloj. Otroka vedno oblači po principu čebule, t.j. v slojih, ki jih lahko enostavno odstraniš po potrebi. Še bolj kot to pa je praktična zimska vreča za v voziček, ki otroku omogoča več svobode gibanja, udobja in topline, tebi pa prihrani manj napora pri oblačenju in slačenju. Ne pozabi pa tudi na kapo, šal in rokavičke.
Če sneži ali pada leden dež, je prozorna plastična prevleka za voziček odlična rešitev, saj bo otrok ostal pod njo suh, povrhu vsega pa je pod prevleko zrak toplejši. Toda celo otrok, ki je zelo dobro zaščiten pred mrazom, ne bi smel ostajati zunaj dolgo časa. Ne računajte, da bi na primer vi smučali, medtem ko bi dojenček z varuško več ur »čakal« ob vznožju smučišča.
Če je mrzlo, je bolje, da je dojenček pokrit z več lahkimi (po teži) oblačili in odejicami, v katerih se lažje giblje, kot pa z manj, toda težkimi ter utesnjujočimi oblačili in odejami. Vsaj ena izmed odej naj bo volnena ali iz kakšnega izmed novejših umetnih materialov, ki jih uporabljajo planinci in športniki pozimi. Zelo primerni so tudi smučarski pajacki za dojenčke. Najboljši so tisti, ki imajo v enem kosu zaščitene tudi dojenčkove nogice. Za večje dojenčke, ki pa še ne hodijo, toda že nosijo čevlje, pa so primerni škorenjci iz enakega materiala kot je izdelan smučarski pajac.
Pomembno je tudi, da je dno vozička, v katerem je položen dojenček, toplo izolirano. Če se vam zdi, da ni dovolj toplo, položite na dno najprej prešito odejico, čeznjo pa zložite še toplo volneno odejico. Dobra ideja so tudi zimske vreče, ki jih imajo nekateri vozički že v osnovni ponudbi, lahko pa jo tudi dokupite ali sešijete sami. Za dojenčke so primerne zimske vreče s kapuco, ki še dodatno ščiti glavico. Večji dojenčki pa z njo najbrž ne bodo zadovoljni, saj jih omejuje v gibanju in zaradi nje manj vidijo naokrog.
Na sprehod sit. Dojenček bo pred mrazom bolje zavarovan, če je pred kratkim jedel, saj na mrazu telo porabi veliko kalorij že samo zato, da obdrži telesno temperaturo, ki pada. Ne pozabite na to, če otroka še dojite. Če bo jokal, je najbrž spet lačen; precej prej, kot ste pričakovali. Če bo otrok pojedel ali popil nekaj toplega na mrazu, je to seveda zelo dobrodošlo, toda samo zato, ker sta pijača in hrana topla, otroku še ne bo prav dolgo toplo. Večji pomen kot toplota zaužitega imajo zaužite kalorije. Ker pa vemo, da materino mleko ni zelo kalorično, se lahko zgodi, da bo treba dojenčka kmalu spet podojiti.
Preverjajte, da ima suha oblačila. Mokra oblačila je treba dojenčkom in otrokom preobleči takoj! Malčkom, ki se na snegu premikajo sami, obujte tople škornje, ki naj bodo dovolj veliki, da bo v njih še nekoliko zraka, saj bo ta še dodatno toplotno izoliral otrokove nogice. Ker so otroške nogice majhne in zato njihovi škornjci nizki, čeprav jim segajo do srede meč, je zelo koristno, če jim obujete še nepremočljive gamaše. Na prodaj so tudi otroške gamaše, ki bodo preprečile, da bi dojenčku sneg zašel za škornje.
Pri manjših dojenčkih skrbno preverjajte, če ni ušlo kaj izza pleničke in premočilo oblačil. V mokrih oblačilih jih bo namreč zelo zeblo. Zato je dobro, če imate ob odhodu na mraz s seboj vedno tudi rezervna oblačila in celo odejice.
V avtomobilu in trgovinah. V avtomobilu ali avtobusu je treba dojenčke in otroke vedno vsaj delno sleči, da se ne pregrejejo! V avtobusu, kjer pogosto pihajo klimatske naprave, je koristno, če ima dojenček dve kapici: lahko bombažno, ki ostane na glavici, in drugo, toplo, ki mu jo snamete. Enako velja v trgovinah, ki jih obiščete pozimi. Ko vstopite v trgovino, je treba dojenčka razpeti in razkriti.
Zakaj mu kaplja iz noska? Če je vetrovno, dojenčku zaščitite kožo na obrazu z nežno vlažilno kremo, ker mu bo sicer verjetno pordela in razpokala. Zakaj pa dojenčku prične na mrazu teči iz noska? Zato, ker so drobcene dlačice v nosu, ki običajno zadržujejo drobcene kapljice vlage iz izdihanega in vdihanega zraka, na mrazu začasno paralizirane. Kapljice torej zdrsnejo iz noska. Ko boste spet notri, bi mu moralo prenehati teči iz nosa! Dokler pa ste zunaj, je koristno, če dojenčka namažete pod noskom z nekaj več zaščitne kreme, da boste preprečili vnetje kože.
Do ozeblin pride zelo hitro! Običajno mislimo, da so ozebline poškodba, ki doleti samo ljudi, ki so po nesreči predolgo izpostavljeni mrazu. Toda za dojenčke sploh ne velja, da bi morali biti izpostavljeni izjemnim okoliščinam, da bi dobili ozebline! Ozebline lahko dobijo zelo hitro. Najbolj izpostavljeni deli telesa so nos, uhlji ter prsti na rokah in nogah. Prizadeti del telesa postane najprej zelo mrzel, potem bel ali rumenkasto siv. To je znak ozeblin. Ozebel del telesa je treba takoj ogreti. Najbolje je, da si odpnete srajco in otroka kar oblečenega položite na golo kožo, zapnete srajco in druga oblačila. Potem ga tako prižetega k sebi takoj odpeljite do najbližjega zdravnika ali, še bolje, bolnišnice! Če je bil otrok predolgo izpostavljen mrazu, bo njegova telesna temperatura verjetno padla pod običajno. Če se zdi dojenček na dotik preveč mrzel, ne izgubljajte niti trenutka. Hitro k zdravniku.
Ne smučajte z dojenčkom! V zelo mrzlem in vetrovnem vremenu zaradi možnosti ozeblin z dojenčkom ne ostajajte zunaj dolgo, če pa že, naj bo zaščiten s toplimi oblačili, suh, sit in z zaščiteno kožo obraza. Smučanje z dojenčkom v nahrbtniku, ki je še zlasti všeč nekaterim mladim očetom, torej nikakor ni varno, niti odgovorno. Tako zaradi morebitnih padcev smučarja (pri katerem bo dojenčka v loku katapultiralo iz nahrbtnika), kot zato, ker se dojenček lahko hitro podhladi ali celo dobi ozebline. Takšni primeri so se v Sloveniji že zgodili! Prav tako za majhnega dojenčka ni primerno sankanje, ker vedno obstaja možnost, da se s sanmi prevrnete in dojenčka poškodujete. Pravzaprav za dojenčka sankanje sploh ni zabavno.
Sončne opekline na snegu. Najbrž ni Slovenca, ki ne bi poznal nevarnosti zimskih sončnih opeklin. Pa vendar tu in tam pozabljamo, da je otroška koža veliko nežnejša od naše ter da lahko dojenčki in otroci dobijo opekline že na božičnem, ne le na marčevskem soncu. Sneg odbija sončne žarke zelo dobro, kar 85 odstotno! Dojenčki lahko v zasneženi pokrajini dobijo opekline celo na dan, ko je sonca komaj kaj. Zato jih raje zaščitite s primerno kremo in še s senčnikom na vozičku. Tako jim boste vsaj delno zaščitili tudi oči.
V stanovanju. Pozimi naj bo v stanovanju, kjer je dojenček, od 22 do 24 stopinj čez dan, ponoči pa od 18 do 20 stopinj. Če je topleje, bo topli zrak poškodoval nežno sluznico nosa in dojenček bo postal občutljivejši na prehlad. Koža se bo izsušila in postala boleče napeta ter celo razpokana. Če se vam zdi, da je dojenčkova spalnica zvečer mrzla, mu lahko posteljico ogrejete s termoforjem, ki ga morate umakniti, ko položite v posteljico dojenčka - zaradi možnosti opeklin. Flanelaste rjuhe so odlična rešitev za zimo, saj ostanejo tople na dotik tudi, če v sobi sicer ni toplo. Za majhne otroke in dojenčke so spalne vreče pozimi boljša rešitev kot odejice, ki jih lahko ponoči razbrcajo. Koliko bi moral biti dojenček pokrit med spanjem? Ker je ponoči hladneje kot podnevi, naj bo pokrit z eno odejico več. Poleg tega se ponoči metabolizem upočasni in zato potrebujemo debelejšo odejo. Nikar pa dojenčka in otroka v najboljši veri, da je to dobro, ne pokrivajte več, kot je potrebno. To je zelo pogosta napaka mladih staršev. Dojenček, ki mu je vroče, se pogosteje zbuja, joka pa tudi zato, ker je žejen in ne lačen. Če ima dojenček ponoči od potu zlepljene lase na zatilju in ob sencih, potem mu je prevroče.
Preprečite suho kožo. Večina ljudi meni, da imajo pozimi suho in razpokano kožo zato, ker je zunaj mrzlo in vetrovno. Napaka! Odrasli, malčki in dojenčki imamo suho kožo predvsem zato, ker je pozimi v stanovanjih vroč in suh zrak. Zato je zelo koristno zrak vlažiti. Najboljši so vlažilci zraka, lahko pa uporabite tudi navlažene brisače ali posode z vodo na radiatorjih (nikoli v dosegu malih rok!). Za dovolj navlaženo kožo je pomembno tudi, da dovolj pijemo. To je še zlasti pomembno za dojenčke in malčke, ki žeje še ne znajo izraziti. Koristno je, če dojenčke in malčke po kopeli namažete z vlažilno kremo po vsem telesu. Ko pa jih kopate, uporabljajte čim manj mila, saj milo kožo izsušuje. Enako seveda velja za peneče kopeli. In še nekaj! Premislite, ali ne bi nekoliko znižali temperaturo radiatorjev. Če nimate doma nekajtedenskega dojenčka, res ni potrebno, da je zelo toplo.
Kako obleči dojenčka glede na zunanjo temperaturo? Uporabite lahke tkanine, ki dihajo, kot so bombaž, lan in bambus, izogibajte se težjim materialom, kot sta volna in flis. Oblačila naj bodo oprijeta, a ne pretesna, brez vrvic, da se izognete nevarnosti zadušitve. Načeloma velja, da dojenčka oblečete eno plast oblačil več kot se oblečete sami. Pozimi otroka oblecite v več tankih plasti, namesto ene debelejše, kar jim omogoča, da lažje uravnavajo telesno toploto. Glavo pokrijte s kapo, če je temperatura ugodnejša pa izberite tanjšo kapo ali trak za ušesa. Na soncu je lahko topleje kot se zdi, v senci hladnejše kot občutite, zato pogosto preverjajte, kako toplo je otroku na zatilju. Če je otrok vroč in poten, odstranite plast oblačil oziroma, če je hladen dodajte plast oblačil. Kadar otroka posedete v avtosedež, mu slecite zimska oblačila (zimsko jakno, snemite kapo in rokavice), da mu med vožnjo ne bo prevroče. Če vas skrbi, da bi bilo otroku mraz, mu pripravite dodatno odejico.
Zimski kombinezoni za dojenčke so praktični, še posebej tisti, ki imajo v enem kosu zaščitene tudi nogice.
Kljub vsemu pa morate vedeti, da mrzle roke in noge pri dojenčku niso merilo, da morate takoj skočiti po še eno odejo. Da razčistimo dileme bomo spodaj pogledali najboljše rešitve kako v takih primerih obleči otroka. Tudi pozimi velja princip, da sebe in otroka oblečemo v en sloj oblek manj ko ga nosimo v nosilki. Torej konkretno sebe oblečemo v spodnjo majico (če jo nosite) in čez majico z dolgimi rokavi. Otroka oblecite v bodi, žabice, nogavičke, hlače, kapo in majico ali jopico. Nato ga pripnite k sebi v nosilko. Oblecite še jopico in bundo, ki jo lahko zapnete tudi čez otroka. Po navadi zraven vozička dobimo ali dokupimo zimsko vrečo. Le to lahko namestimo tako v košaro kot tudi v športni del vozička. Pri majhnih dojenčkih, ki se še ne premikajo veliko, ga lahko z zimsko vrečo porijemo čisto do glave in ima tako skrite roke, da ga na zebe. Spodaj mu ne smemo obleči predebelih zimskih hlač saj mu hitro postane vroče v vreči. Zgoraj mu oblečemo bundico ter kapo in šal. Dojenčki do približno enega leta se v avtu prevažajo v lupinici. Dobra stran te je, da otroka lahko pripravimo doma in ga odnesemo v avto. V lupinici otok ne sme imeti bunde puhovke, saj ga tako težko pripnemo in je v primeru trka ogrožena njegova varnost. Zato ga doma oblečemo do jopice in ga pripnemo v lupinico. Tik pred odhodom mu nadenemo kapo in ga ovijemo v toplo odejo. Tudi pri večjih otrocih, ki že uporabljajo stol, ki je fiksno pritrjen v avtu ni priporočljivo, da imajo na sebi debelo zimsko bundo, saj jih utesnjuje. V kolikor se odpravljamo na daljšo pot je pomembno, da otroka manj oblečemo, da mu v avtosedežu ne bo vroče in bo lažje prenašal pot.
Prvi meseci z novorojenčkom prinesejo veliko vprašanj - eno izmed najpogostejših pa je: Kako obleči novorojenčka poleti in pozimi? Poleti je ključno, da se dojenček ne pregreje. Pozimi je pomembno, da novorojenčka dobro zaščitiš pred mrazom, saj se hitro ohladijo. Ne glede na letni čas velja zlato pravilo: opazuj svojega dojenčka. Če mu je prijetno, je sproščen in zadovoljen.